petek, 21. 6. 2019

Skrivnostni someščani

Kaj lahko Ljubljančani storimo za boljše poznavanje netopirjev v prestolnici

Avtorica: Nika Krivec, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

Za mnoge je dejstvo, da netopirji živijo v mestih, presenetljivo. Toda od tridesetih vrst netopirjev, ki jih lahko naštejemo v Sloveniji, jih vsaj dve tretjini lahko najdemo tudi na območju Ljubljane. Celo v strogem mestnem jedru jih bomo z lahkoto opazili, če le vemo, kdaj in kam pogledati. Kljub njihovi prisotnosti pa je poznavanje netopirjev in njihovih zatočišč v prestolnici nepopolno, zato še vedno prevladata nerazumevanje in nesprejemanje te ogrožene živalske skupine.

V Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev izvajamo projekt Netopirji – skrivnostni Ljubljančani. Z različnimi aktivnostmi se trudimo pridobiti boljšo sliko o skritem življenju netopirjev v prestolnici ter meščane izobraževati o biologiji netopirjev in boljšem sobivanju z njimi.

Netopirofon

V pomoč pri popisovanju razširjenosti nekaterih vrst v Ljubljani nam je na voljo prostovoljna svetovalna linija Netopirofon: 068 650 090 (v Ljubljani in bližnji okolici). Z beleženjem najdb, o katerih nam poročajo meščani, pridobivamo podatke o različnih vrstah, na primer o belorobem netopirju, ki lahko naseljuje prostore za lesenimi opaži ali v drugih delih stavb, kjer se lahko stisne tudi v zelo majhne špranje. Pogosti prebivalci blokovskih naselij pa so navadni mračniki, ki se naselijo v različnih gradbenih ali fasadnih elementih starejših blokov.
Klicateljem ustrezno svetujemo, razblinimo kakšen mit ali neutemeljen strah, vedno pa tudi prosimo za podatke o lokaciji najdbe in poskusimo preko slike ali v živo določiti, za katero vrsto gre. Klicatelji nas večinoma sprašujejo, kaj z netopirji, ki včasih motijo s svojimi iztrebki in oglašanjem, ali pa posamezni osebki priletijo v stanovanje ali hišo. Pogosto ljudje skupino netopirjev odkrijejo šele tik pred obnovo hiše, ki je ponavadi v poletnem času, ko so netopirji najbolj ranljivi. Samice se takrat združujejo v velike porodniške skupine in imajo mladiče skupaj. Še posebej v takšnih primerih so pomembni komunikacija, izobraževanje in svetovanje glede možnih rešitev, kako zatočišče ohraniti ali omiliti vpliv obnove.

Netopirji so zavarovana skupina živali.

Netopirnice kot nadomestna zatočišča in mesta spremljanja netopirjev

V okviru projekta spodbujamo tudi postavljanje umetnih domovanj za netopirje (netopirnic), ki lahko nudijo nadomestna zatočišča v okolju, kjer jim primanjkuje primernih (naravnih) struktur, ali pa predstavljajo način, kako netopirje privabiti v svojo bližino. Ljubljančane zato pozivamo, da nam sporočijo lokacijo, način namestitve netopirnice in sledi uporabe. Načrt za izdelavo enostavne lesene netopirnice najdete na spletni strani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev v rubriki Nasveti, podatke o postavljenih netopirnicah pa nam lahko sporočite na naslov netopirji.lj@gmail.com. Toda netopirnica ni hitra rešitev za uničenje netopirskega zatočišča, ki je kaznivo dejanje, saj so netopirji zavarovana skupina živali.
V Ljubljani smo do sedaj namestili 24 netopirnic, ki visijo na drevesih v Tivoliju, ob Koseškem bajerju, na Ljubljanskem barju ter na treh stavbah po Ljubljani. Nameščamo jih, da bi netopirjem ponudili dodatna zatočišča v okolju, kjer jim jih zaradi človeških posegov primanjkuje, vendar so se dobro izkazale tudi za spremljanje števila netopirjev. Vsako leto med drugim izvedemo po tri preglede tivolskih in koseških netopirnic, v katerih smo do sedaj zabeležili dve različni vrsti – drobnega netopirja in gozdnega mračnika. Najdbe netopirjev so na terenskih pregledih skoraj zagotovljene, zato je to tudi odličen način približevanja teh živali Ljubljančanom, ki ste vedno vabljeni, da se nam pridružite.

Vabljeni, da nas spremljate na Facebook strani Netopirji – skrivnostni Ljubljančani (@netopirjiLjubljana), kjer objavljamo tudi druge zanimivosti v zvezi s projektom in netopirji.

Zapomnimo si

  • Netopirji so nenevarne živali, ki samoiniciativno ne napadejo človeka, se ne zapletajo v lase, ne pijejo krvi in ne prenašajo bolezni. S svojimi prilagoditvami, kot sta sposobnost aktivnega leta in orientacije s pomočjo zvoka, so pravzaprav zelo zanimiva skupina sesalcev. Vsi naši netopirji so sicer žužkojedi in pomembno prispevajo k uravnavanju števila členonožcev v okolju.
  • Pomembno je, da smo (še posebej poleti, ko imajo mladiče) pozorni na to, kaj nam prinesejo pred vrata naši hišni ljubljenci.
  • Pred načrtovanjem obnove se prepričajmo, da v naši zgradbi ni netopirjev. V primeru najdbe skupine v predelu stavbe, predvidenem za obnovo, obvestimo pristojno enoto Zavoda za varstvo narave, ki poda nadaljnje usmeritve. Obnove, če je le mogoče, načrtujemo v zimskem času, saj s tem izločimo možnost, da bomo ogrozili obstoj porodniške skupine.
  • Če nismo prepričani, kako ravnati, se obrnemo na Netopirofon (068 650 090).

Kaj storiti, če najdemo netopirja?

Kadar na tleh ali na fasadi, morda celo podnevi na žgočem soncu, najdemo posamičnega netopirja, gre najbrž za žival v stiski. Priskrbimo si škatlo, ki nima nobenih špranj (najbolje škatlo za čevlje) in ji v pokrov z ostrim predmetom naredimo luknjice za zrak. Netopirja previdno poberemo z roko, ki si jo zaščitimo z rokavico ali krpo, in ga položimo v škatlo; v majhnem zamašku (npr. plastenke) mu ponudimo vodo. Najdenčka fotografiramo, nato pa pokličemo Netopirofon, kjer nam bodo prostovoljci na podlagi okoliščin in fotografije svetovali in po potrebi žival prevzeli v začasno oskrbo. Ker so nekatere naše vrste zelo majhne, ljudje pogosto mislijo, da so našli mladiča, vendar to večinoma ni res. Izjema so poletni meseci, ko se novoskoteni mladiči še učijo letati in so najdbe pogoste. Če smo se prepričali, da je to res mladič, če se le da, preverimo, ali se nad mestom najdbe nahaja zatočišče. Če se, ga ob mraku postavimo na čim višje varno mesto v bližini bivališča in morda mu bo uspelo priklicati mamo. V nasprotnem primeru se, če se še nismo, obrnemo na društvo.

Napovednik dogodkov

  • Spoznajte prebivalce netopirnic!

Pregledovanje drevesnih netopirnic v parku Tivoli in ob Koseškem bajerju: 6. 7. in 14. 9.
Zberemo se ob 9.00 na koncu parkirišča pri kopališču Tivoli.

  • Potujoča razstava Netopirji – skrivnostni Ljubljančani
    1.–26. 7., knjižnica Bežigrad
    1. 10.–15. 11., knjižnica Zalog