Pogosta vprašanja in odgovori, povezani z delom Mestnega redarstva

  1. Kako vložim pravno sredstvo (ugovor, zahtevo za sodno varstvo) ali drugo vlogo v okviru prekrškovnega postopka?

    Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je prekrškovni organ, ki je vezan tudi na določbe Zakona o prekrških, kateri natančno določa prekrškovni postopek. Glede uporabe in računanja rokov Zakon o prekrških napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku. Vsak plačilni nalog ima pravni pouk, v katerem so navedene pravice kršitelja do vložitve ustreznega pravnega sredstva. Ne glede na to, ali plačilni nalog govori o ugovoru (ki ga rešuje prekrškovni organ) ali o zahtevi za sodno varstvo (ki jo rešuje sodišče), je potrebno v roku 8 dni vložiti pravno sredstvo. Pri tem dodajamo, da gre pri rokih za vložitev pravnih sredstev za nepodaljšljive roke, ki jih je potrebno strogo upoštevati. Pravnemu sredstvu je potrebno priložiti vse relevantne dokaze ter navesti vse okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo prekrškovnega organa, katerega tudi ne pozabite lastnoročno podpisati. Ob upoštevanju zakonsko določenih rokov velja enako tudi za druga vlaganja v okviru prekrškovnega postopka (izjava kršitelja, posredovanje podatkov o dejanskem uporabniku vozila, prošnja za plačilo globe …). 

    Glede na navedeno, vsa vlaganja v okviru prekrškovnega postopka lahko vloži zgolj naslovnik, na katerega je naslovljen  plačilni nalog, njegov zastopnik ali pooblaščenec. Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa se jo v času uradnih ur Odseka za redarstvo osebno prinese v operativno komunikacijsko pisarno Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana. Vloge, ki so vložene preko elektronske pošte, morajo biti podpisana z veljavnim digitalnim certifikatom.

    Pravna oseba kot lastnik vozila vlaga tovrstna pisanja pisno z lastnoročnim podpisom odgovorne osebe oziroma osebe, ki ima v okviru pravne osebe tovrstna pooblastila in žigom pravne osebe, če pravna oseba posluje z žigom. Zaradi pohitritve postopka priporočamo, da se izjavi priložijo tudi ustrezni listinski dokazi. Prekrškovni organ namreč lahko v primeru dvoma pravno osebo pozove, da izjavo dopolni s predložitvijo listinskih dokazil, kar postopek lahko zavleče. Pravno sredstvo oziroma druge vloge se lahko vložijo tudi po elektronski pošti, vendar zgolj z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (digitalni podpis) na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

  2. Prejel sem Obvestilo o prekršku na vozilu. Do kdaj imam možnost polovičnega plačila globe?

    Obvestilo o prekršku za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil,o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, se pritrdi na primernem mestu na vozilu. Obvestilo o prekršku omogoča kršitelju takojšnje plačilo globe oz. polovice predpisane globe v osmih dneh brez naknadne izdaje plačilnega naloga, brez plačila stroškov postopka in vpisa prekrška v evidenco o prekrških. S pravočasnim plačilom globe na Obvestilo o prekršku se šteje, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu, in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal ugovoru in zahtevi za sodno varstvo. V primeru, da globa v 8 dneh ni plačana to nima posledic za kršitelja, pomeni le, da se izvede običajni prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga. Obvestilo o prekršku pa je neobvezen del postopka in kršitelj, ki obvestila o prekršku ne prejeme (ker je bilo obvestilo namenoma ali pomotoma odstranjeno z vozila) zaradi neplačila globe na podlagi obvestila o prekršku ne nosi pravnih posledic, saj se v primeru, ko globa ni poravnana na podlagi obvestila o prekršku, izda plačilni nalog.

  3. Prejel sem plačilni nalog za nepravilno parkiranje. Do kdaj imam možnost plačila globe?

    Rok za plačilo globe začne teči z vročitvijo plačilnega naloga, zatorej imate možnost poravnati globo v 8 - ih dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga.

  4. Plačal bi položnico preko spletnega bančništva. Kako izpolnim položnico, da bom pravilno nakazal globo?

    Globo je možno plačati pri ponudnikih plačilnih storitev, ob tem pa uporabite naslednje podatke: 

    - transakcijski račun: SI56 0126 1461 0566 850 
    - referenca: SI12 7560XXXXXXXXX (osemmestna številka plačilnega naloga in nato kontrolna številka, ki jo prepišete s priložene položnice, npr. 7560280357213) 
    - koda namena: COST 
    - BIC banke prejemnika: BSLJSI2X 
    - višina globe, ki jo boste plačali - podatke plačnika - podatke prejemnika: MESTNA OBČINA LJUBLJANA, MESTNI TRG 1, 1000 LJUBLJANA 
    - namen: GLOBA ZA PREKRŠKE

  5. Dobil sem obvestilo s Finančnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), da globe nisem poravnal, vendar imam dokazilo, da je bila globa plačana. Kaj naj storim?

    Davčna izvršba se izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen. Mestno redarstvo posreduje FURS le podatke o terjatvah, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvršbo. FURS ne razpolaga z izvršilnim naslovom oz. dokumentacijo o prekršku, zato se za vse potrebne informacije o prekršku obrnite na sedež Mestnega redarstva, kjer imate možnost vpogleda v spis. Tudi v primeru, da razpolagate s potrdili o plačilu, jih posredujte na Mestno redarstvo, kjer bomo preverili plačilo in ga ustrezno poknjižili ter preklicali predlog za izvršbo.

  6. Poravnal sem globo, vendar v višjem znesku od izrečene. Kakšen je postopek za vračilo preveč poravnane globe?

    Predlagamo vam, da napišete dopis na Mestno redarstvo Ljubljana, Proletarska 1 in zraven priložite dokazila o preplačanem znesku globe. V kolikor se bo ugotovilo, da ste globo preveč plačali, bomo pri pristojnemu organu Mestne občine Ljubljana sprožili postopek za vračilo preveč plačane globe.

  7. Kdaj imam možnost plačila globe in stroškov postopka na obroke (hkrati pa obrazložitev, da se izgubi možnost za plačilo polovičke)?

    Kršitelj lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za obročno plačilo globe in stroškov postopka. Rok za obročno plačilo ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Plačilo globe na obroke velja zgolj za globo v polni višini, kar pomeni, da globe v polovičnem znesku ni možno plačati po obrokih. V kolikor boste predlog vložili pri prekrškovnemu organu, ga bo le-ta z izvršljivo terjatvijo odstopil organu pristojnemu za izterjavo.

  8. Ali je plačilo polovične globe pravilno oziroma pravočasno, če se plača zadnji – osmi dan pravnomočnosti plačilnega naloga, organ pa plačilo prejme na transakcijski račun po poteku prej navedenega roka?

    Plačilo polovice izrečene globe je pravočasno, če je bilo plačano v roku osem dni od pravnomočnosti plačilnega naloga, ne glede na to, kdaj organ plačilo globe dejansko prejme na transakcijski račun. Pomembno je dejstvo, da je bilo plačilo globe izvršeno v roku osmih dni po pravnomočnosti plačilnega naloga, kar izhaja tudi iz dokazil plačnika.

  9. Na kakšen način lahko vložim predlog za opravljanje nalog v splošno korist?

    Kršitelj, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oz. zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v skupni višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko storilec vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku ali plačilni nalog, torej pri Mestnem redarstvu Ljubljana. Predlagatelj mora v predlogu navesti odločbo oz. plačilni nalog, na katerega se predlog nanaša in razloge šibkega socialnega stanja ter predlog podpisati. Pri cenzusu 300 eurov, se upošteva globo in stroške postopka izrečene z enim plačilnim nalogom oziroma odločbo o prekršku in ni mogoče seštevati glob in stroškov, izrečenih z več akti.

  10. Kaj je nadomestni zapor in v katerih primerih se izvrši?

    Če FURS globe ne bo uspela izterjati, se bo lahko v skladu z zakonom izvršil nadomestni zapor. O nadomestnem zaporu na podlagi obvestila FURS-a odloča sodišče. Nadomestni zapor je oblika izvršitve globe, kar pomeni, da terjatve iz naslova globe po izvršitvi nadomestnega zapora ugasnejo.

  11. Kaj je sodna taksa in na kakšen način se odmeri?

    Sodna taksa je del stroškov postopka, ki nastane v prekrškovnem postopku. Opredeljena je v 143. členu Zakona o prekrških, pogoje za njeno odmero, rok in način plačila pa je opredeljen v Zakonu o sodnih taksah (ZST), kar je tudi razlog za tovrstno poimenovanje stroškov prekrškovnega postopka. V prekrškovnem postopku je sodna taksa odmerjena že na sami odločbi ali sklepu, lahko pa vam jo odmeri tudi sodišče v sodbi, za kar prejmete zraven še poziv za plačilo sodne takse.

  12. Kdaj lahko pričakujem vročitev plačilnega naloga in kakšni so zastaralni roki?

    Mestno redarstvo si prizadeva, da bi kršitelji kar najhitreje prejeli plačilni nalog, na podlagi katerega je bodisi možno plačilo, bodisi vložitev pravnega sredstva. Seveda pa je potrebno upoštevati zastaralne roke, po preteku katerih postopek ni več možen. Zakon o prekrških (ZP-1), kot procesni predpis, ureja zastaranje v 42. členu. Pri tem je posebej pomemben prvi odstavek, ki določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. To je t.i. relativno zastaranje. 
    Prav tako je pomemben tudi tretji odstavek, ki ureja absolutno zastaranje. Ta določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. Skratka, postopek mora biti do pravnomočnega zaključka pripeljan v štirih letih, v nasprotnem primeru pa se pregon zaradi zastaranja ustavi. 
    V primeru, da je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi (npr. samodejno merilno napravo) in kršitelj ni bil s prekrškom seznanjen na kraju prekrška, pa je potrebno upoštevati četrti odstavek 42. člena ZP-1, ki določa, da postopka o prekršku ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. To v praksi pomeni, da je potrebno začeti s prekrškovnim postopkom v roku 30 dni od zaznave prekrška s tehničnimi sredstvi. Začetek postopka o prekršku pomeni, da prekrškovni organ opravi kakršno koli dejanje v postopku, ki meri na pregon storilca prekrška (npr. poizvedba o podatkih uporabnika vozila, pri lastniku vozila). Začetek postopka v roku 30 dni, ko je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi, pa nikakor ne pomeni, da mora biti kršitelj seznanjen s kršitvijo v 30 dneh od storitve prekrška.

  13. Ali ima Mestno redarstvo pristojnosti za izvajanje meritev?

    Zakon o pravilih cestnega prometa (ki velja od 1.7.2011) v drugem odstavku 15. člena daje redarstvom pooblastila, da izvajajo nadzor nad prekoračitvami hitrosti s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo. Pri tem je izjemno pomembno določilo, ki redarstvom ne daje pravice ustaviti voznika na kraju kršitve. To pomeni, da se kršitev slikovno zabeleži, nato pa se kasneje izda plačilni nalog, na podlagi katerega ima kršitelj pravico vložitve pravnega sredstva. Zgolj kot zanimivost dodajamo, da je vsebinsko podobno določilo vsebovala že novela Zakona o varnosti cestnega prometa iz leta 2008.

  14. Niste me ustavili, ne verjamem izmerjeni hitrosti.

    Glede na naravo merjenja (meritev izvaja kalibrirana naprava samostojno, brez posega redarja) ustavljanje kršiteljev na kraju ni možno, saj za to ni zakonske podlage. Naprave so kalibrirane in certificirane tako, kot to določa zakonska podlaga. Vsekakor pa imate pravico do vpogleda v spis, ki obsega tudi pravico do vpogleda v prekrškovno aplikacijo, kjer so zbrani vsi podatki v zvezi s kršitvijo.

  15. Prejel sem plačilni nalog za hitrost, kjer je priložena slabo vidna slika in se ne vidi voznika. Ali lahko dobim večjo in kvalitetno sliko?

    Fotografija, ki je priložena plačilnim nalogom ni namenjena identifikaciji voznika, pač pa identifikaciji vozila. Oblika sodobnih vozil z zelo položnimi vetrobranskimi stekli namreč povzroča odblesk na steklenih površinah, kar v največjem številu primerov onemogoča identifikacijo voznika. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da za prekršek odgovarja lastnik vozila, razen če le ta ne dokaže, da prekrška ni storil. To pomeni, da mora lastnik vozila s primernimi dokazi podkrepiti navedbo, da vozila na ta dan ni mogel uporabljati. Kar se tiče ogleda fotografije, ima do tega pravico lastnik vozila, njegov pooblaščenec ali zastopnik. Vpogled se izvrši na sedežu Mestnega redarstva, Proletarska 1, 1000 Ljubljana.

  16. Ali lahko Mestno redarstvo posreduje večjo fotografijo?

    Pravico do vpogleda v spis ima lastnik vozila, njegov pooblaščenec ali zastopnik. Sem spada tudi pravica do vpogleda v podatke, ki se nahajajo v informacijskem sistemu. Pri tem pa Mestno redarstvo ne more posredovati fotografije, ki bi bila večja od 1024 x 768 točk. Prav tako fotografij ni mogoče posredovati po elektronski pošti.

  17. Ali lahko plačam globo, kazenske točke pa Mestno redarstvo pripiše dejanskemu vozniku?

    Kazenske točke so izrečene s plačilnim nalogom, s katerim je izrečena tudi globa za prekršek in predstavljajo tako imenovano stransko sankcijo To pomeni, da se globa in kazenske točke obravnavajo v skupnem postopku. Z drugimi besedami, če je globa plačana, se tudi kazenske točke pripišejo osebi, kateri je bil izdan plačilni nalog in prenos kazenskih točk po plačilu globe na drugo osebo (dejanskemu kršitelju) ni mogoč. V primeru, da oseba, ki ji je bila izrečena globa in kazenske točke, ni storilec prekrška, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo,v kateri mora navesti vsa dejstva in priložiti dokaze v svojo korist, pri čemer pa izrecno poudarjamo, da Zakon o prekrških določa, da se posameznik s plačilom globe odpove pravici do vložitve pravnega sredstva. V kolikor želi navesti dejanskega storilca prekrška, lahko to stori v zahtevi za sodno varstvo ter ji priloži izjavo (najbolje, da je upravno overjena) dejanskega storilca prekrška. Prekrškovni organ bo preučil navedbe v zahtevi za sodno varstvo, preučil priložene dokaze ter odločil v skladu z veljavno zakonodajo.

  18. Ali lahko plačam polovično globo in vložim zahtevo za sodno varstvo ali ugovor?

    V primeru plačila polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga (ne glede na to, kdo globo plača), zahteva za sodno varstvo ali ugovor v skladu s 1. odstavkom 57.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) nista dovoljena. V primeru, da bo vložena zahteva za sodno varstvo ali ugovor, bo prekrškovni organ vloženo pravno sredstvo brez vsebinske obravnave navedb s sklepom kot nedovoljeno zavrgel in izrekel tudi plačilo stroškov postopka – sodna taksa.

  19. Kdo rešuje zahteve za sodno varstvo?

    Krajevno pristojno okrajno sodišče. Mestno redarstvo kot prekrškovni organ ima pristojnosti omejene na ugotavljanje pravilnosti dejanskega stanja in popolnosti vloženega pravnega sredstva.

     

  20. Ne strinjam se z izdanim plačilnim nalogom. Kaj lahko storim?

    Vsak plačilni nalog ima pravni pouk, v katerem so navedene pravice kršitelja do vložitve pravnega sredstva. Ne glede na to, ali plačilni nalog govori o ugovoru (ki ga rešuje prekrškovni organ) ali o zahtevi za sodno varstvo (ki jo rešuje sodišče) je potrebno v roku 8 dni vložiti pravno sredstvo. To lahko stori kršitelj oz. oseba, na katero je naslovljen plačilni nalog, njegov zastopnik ali pooblaščenec pošlje ali osebno prinese na naslov Mestno redarstvo, Proletarska 1, 1000 Ljubljana. Pravno sredstvo lahko vložite tudi po elektronski pošti z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si  Ugovoru je potrebno priložiti vse relevantne dokaze ter navesti vse okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo prekrškovnega organa. Pravnega sredstva ne pozabite lastnoročno podpisati.

  21. Na posneti fotografiji ni moje vozilo. Kaj lahko storim?

    Na podlagi pravnega pouka v plačilnem nalogu v roku 8 dni je potrebno vložiti zahtevo za sodno varstvo, v kateri se to dejstvo navede. Prekrškovni organ v primerih, ko obstaja dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja postopek ustavi.

     

  22. Na posneti fotografiji je moje vozilo, vendar pa ga nisem upravljal v času prekrška. Kaj lahko storim?

    V roku 8 dni vložite pravno sredstvo, v kateri boste pojasnili okoliščine ter predložili ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka zoper vas ter morebitni pričetek postopka zoper dejanskega uporabnika vozila). Oseba, ki je uporabljala vozilo, lahko vaši zahtevi za sodno varstvo priloži osebno podpisano in notarsko overjeno izjavo. Zahtevo za sodno varstvo lahko osebno prinesete ali pošljete na naslov Mestno redarstvo, Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

  23. Prejel sem plačilni nalog za hitrost in kazenske točke. Kdaj se kazenske točke izbrišejo iz evidence?

    Kazenske točke, ki se izrekajo zaradi kršitve v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. V tem času pa ne smete zbrati takega števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in sicer, če se stori prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk in pa je bila kršitelju za ta prekršek pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

  24. Kje lahko preverim, koliko imam izrečenih kazenskih točk?

    Ministrstvo za pravosodje vodi skupno evidenco o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Posameznik, na katerega se podatki iz evidence nanašajo, ima pravico do brezplačnega vpogleda vanje, tako da preko elektronskega dostopa izkaže svojo identiteto z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, izdanega v skladu s predpisi Republike Slovenije. Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk. Več o pridobitvi potrdila o številu kazenskih točk si lahko ogledate naslednji povezavi: klik tukaj.

  25. V času zaznave prekrška nisem bil več lastnik vozila. Kaj lahko storim?

    Na podlagi pravnega pouka v plačilnem nalogu se v roku 8 dni vloži zahtevo za sodno varstvo, v kateri se pojasni okoliščine ter predložil ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka ter pričetek postopka zoper novega lastnika vozila). Pri tem je potrebno priložiti ustrezni dokaz, saj lastništvo v uradnih evidencah ni zavedeno, ker ni bil opravljen predpis, tako kot določa Zakon o motornih vozilih. Mestno redarstvo podatke pridobiva iz uradnih evidenc, zato je pomembno, da so lastniška razmerja urejena in odražajo dejansko stanje. 
    Zakon o motornih vozilih v 40. členu med drugim določa, da če pri prenosu lastništva vozila novi lastnik istočasno vozila ne registrira na svoje ime, mora v 15 dneh od nakupa to vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila. Če lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota temu vozilu v evidenci registriranih vozil spremeni status v »črtano« in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini.

  26. Plačilni nalog je bil poslan na naslov, kjer ne živim več. Kaj lahko storim?

    Odgovor je sicer odvisen od tega, v kateri fazi je postopek. V najkrajšem možnem času na prekrškovni organ naslovite vlogo, v katerem navedete naslov prebivališča, na katerega prejemate poštne pošiljke, prekrškovni organ pa bo ukrenil vse potrebno (vključno z dodatnimi pravnimi koraki, če bodo potrebni), da boste v prekrškovnem postopku uživali vse pravice, ki vam gredo. Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča, pa morate prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odselite z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. To je tudi baza podatkov iz katere črpa podatke po uradni dolžnosti tudi Mestno redarstvo za namene vodenja postopka.

  27. Vozilo mi je odpeljal pajek. Kaj lahko storim?

    Vozilo se nahaja na varovanem parkirišču na Cesti dveh cesarjev. Tam boste morali poravnati stroške odvoza s pajkom, ki znašajo 100 eur. Vendar pa ste s tem poravnali zgolj stroške odvoza nepravilno parkiranega vozila, plačati pa boste morali tudi globo. To storite po prejemu plačilnega naloga. Že iz zapisanega izhaja, da pri plačilu stroškov odvoza vozila ne gre za sankcijo, pač pa za plačilo storitve. Sankcijo namreč predstavlja globa.

  28. Prejel sem obvestilo JP LPT zaradi parkiranja brez parkirnega listka. Kaj lahko storim in kdaj lahko plačam polovičko, ter kdaj začnejo teči roki?

    V veljavo so stopile spremembe Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki se nanašajo na postopek v primeru neplačila parkirnine na javnih parkirnih površinah.
    Skladno s spremembo bo prekrškovni postopek pričet na podlagi predloga predlagatelja (oškodovanca) t.j. Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (v nadaljevanju JP LPT), ki na območju Mestne občine Ljubljana ureja, vzdržuje in upravlja z javnimi parkirišči. Uslužbenci JP LPT namreč ugotavljajo morebitna neplačila parkirnine na območjih, kjer prometna signalizacija določa obveznost plačila parkirnine. Mestno redarstvo kot prekrškovni organ zgolj vodi postopke o prekršku, ki tečejo na podlagi predloga oškodovanca in skladno z določili Zakona o prekrških.
    Z zadnjo spremembo Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana določa, da lahko uporabnik oz. lastnik vozila, za katerega je bilo ugotovljeno, da nima plačane parkirnine v roku 8 dni od prejema obvestila JP LPT na vozilu, plača parkirnino v višini 12 eurov. S tem se poravna z JP LPT, ki v tem primeru ne bo podal predloga za pričetek postopka o prekršku. Podatki, potrebni za plačilo so navedeni v obvestilu, ki ga bodo uslužbenci JP LPT pritrdili na vozilo.
    V nasprotnem primeru bo JP LPT podalo predlog za uvedbo postopka o prekršku. Na podlagi predloga, ki ga bo posredoval navedeni predlagatelj bo prekrškovni organ Mestnega redarstva lastniku vozila poslal »Obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška«. Naj tej osnovi ima posameznik pravico, da se o okoliščinah prekrška izjavi. V primeru podane izjave bo okoliščine prekrškovni organ presojal v postopku o prekršku, na tej osnovi se ob upoštevanju okoliščin postopek bodisi ustavi, bodisi izreče omiljena sankcija opomina, bodisi se posameznika spozna za odgovornega za prekršek.
    V primeru, da kršitelj izjave ne bo podal, bo prekrškovni organ o prekršku odločil z izdajo odločbe o prekršku. Potrebno je poudariti, da bo skladno z veljavnim Zakonom o prekrških in Zakona o sodnih taksah kršitelj poleg plačila globe, ki je Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana določa v višini 40,00 eurov, postal tudi zavezanec za plačilo stroškov postopka (sodne takse), ki je v tovrstnih zadevah odmerjena v minimalnem zakonskem znesku 40,00 eurov. Roki za plačilo globe so zakonsko določeni, kar pomeni, da je mogoče globo v polovični višini poravnati v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe, sodno takso pa je potrebno poravnati v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe. Roki prično teči z dnem vročitve prekrškovne odločbe.

  29. Prejel sem obvestilo JP LPT zaradi parkiranja brez parkirnega listka, kljub temu da sem imetnik letne dovolilnice. Kaj lahko storim?

    Postopek je bil pričet na podlagi predloga predlagatelja (oškodovanca) Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT), ki na območju Mestne občine Ljubljana ureja in vzdržuje javna parkirišča. Uslužbenci JP LPT namreč izvajajo nadzor nad spoštovanjem obveznosti plačila parkirnine na območjih, kjer prometna signalizacija določa obveznost plačila parkirnine. Mestno redarstvo kot prekrškovni organ z vodenjem postopka prične šele potem, ko JP LPT kot predlagatelj poda predlog za začetek postopka. Na podlagi prejetega predloga Vam bo kot lastniku vozila izdano Obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah. Po prejemu obvestila kršitelju, naj lastnik vozila pravočasno vloži izjavo, v kateri naj bodo opisane okoliščine oziroma dejstva prekrška in priložena ustrezna dokazila. Izjava se pošlje pisno s priporočeno pošto na naslov Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana, Proletarska 1, 1000 Ljubljana. Izjavo lahko posredujete tudi po elektronski pošti z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom na glavna.pisarna@ljubljana.si  ali ga v času uradnih ur Odseka za redarstvo prinesete osebno na navedeni naslov.

  30. Prejel sem obvestilo FURS, da globe nisem poravnal.

    Obvestilo FURSa kršitelj prejme v primeru, ko globa in/ali stroški postopka niso bili pravočasno plačani oz. v primeru, ko zoper pravni akt ni bilo v roku vloženo pravno sredstvo.. V takem primeru pravni akt postane pravnomočen in izvršljiv ter  je odstopljen v prisilno izterjavo pristojnemu davčnemu organu, postopek pa je s tem pri tukajšnjem prekrškovnem organu zaključen.

  31. Že nekaj časa je na našem skupnem parkirišču zapuščeno vozilo. Kaj lahko storimo?

    Po prejemu  prijave na domnevno zapuščeno vozilo, zadevo preverimo na lokaciji in na podlagi ugotovitve, da gre dejansko za zapuščeno vozilo na javni površini, le-to obravnavamo kot zapuščeno vozilo in zadevo vodimo skladno s postopkom za tovrstne kršitve. To pomeni, da bo pooblaščena uradna oseba izdala odredbo za odstranitev vozila. V kolikor lastnik vozila ne odstrani,  mestni redar odredi odstranitev vozila, stroške odstranitve pa plača lastnik vozila. Prijavo glede domnevno zapuščenega vozila lahko posredujete na e-pošto: info.mr@ljubljana.si ali na telefon: 01 306 16 20.

  32. Že nekaj časa je na našem skupnem parkirišču, ki je v privatni lasti zapuščeno vozilo. Kaj lahko storimo?

    Mestno redarstvo ima po trenutno veljavnih predpisih pooblastila in pristojnosti za izvajanje nadzora in ukrepanja zgolj na javnih površinah. Le to pomeni, da mora biti površina dostopna vsem pod enakimi pogoji. V primeru, da v okviru poizvedbe na lokaciji ugotovimo, da gre za površino, ki je v lasti vsakokratnih lastnikov oziroma privatni lasti, ali je fizično zaprta z zapornico, nimamo pristojnosti za ukrepanje. Predlagamo vam, da se obrnete na vašega upravnika ali na odgovorno osebo, ki je uredila postavitev fizične ovire (zapornica).

  33. Kdaj se vozilo šteje za zapuščeno in kakšne »pogoje« mora izpolnjevati?

    Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

  34. Kdo lahko prijavi zapuščeno vozilo in kam se lahko prijavi?

    Prijavo o domnevno zapuščenih vozilih lahko posreduje vsakdo na Mestno redarstvo, Proletarska 1, telefon 01 306 16 20 ali na e-pošto info.mr@ljubljana.si s čim bolj podrobnimi podatki (lokacija, barva in tip vozila) in po možnosti posredujejo tudi fotografijo. Prijavi se lahko tudi na Operativno komunikacijski center Policije na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo.

  35. Kakšen je postopek odstranjevanja zapuščenega vozila, v kolikšnem času po prijavi se ga odstrani, čigav je strošek odvoza, kam se ga odpelje in kaj se dogaja z njimi v nadaljevanju postopka?

    Odstranitev zapuščenega vozila je postopek, ki se izvaja v skladu z 19. členom Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, s spremembami in veljavnimi odloki. 
    Za izvajanje nadzora je primarno pristojna Policija, Mestno redarstvo MOL pa v okviru pooblastil in pristojnosti, ki jih določata Zakon o občinskem redarstvu in Zakon o pravilih cestnega prometa s spremembami. V primeru, da gre dejansko za zapuščeno vozilo, pooblaščena uradna oseba (policist, mestni redar) na zapuščeno vozilo po prijavi ali uradni dolžnosti nalepi pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev zapuščenega vozila najkasneje v treh dneh. V kolikor lastnik vozila v roku ne odstrani, vozilo ob upoštevanju zakonskih rokov odstrani na stroške lastnika vozila pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo komisijsko uniči ali proda s strani pogodbenega izvajalca. Mestno redarstvo je v tovrstnih primerih pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini. 
    Mestno redarstvo kot prekrškovni organ izterja le globo za storjeno kršitev in v primeru, da globa ni plačana v skladu z določili Zakona o prekrških se globa izterja preko FURS-a.

  36. Kakšne so sankcije za lastnike zapuščenih vozil?

    Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo 120 eurov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu z 2. odstavkom 19. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Lastnik vozila mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe, o katerih si lahko več prebere na spletni strani  http://www.lpt.si/parkirisca_avtosejem/parkirisca/zapuscena_vozila.

  37. Kakšen je postopek, ko se nekdo želi znebiti svojega starega avtomobila? Kako poteka celoten postopek in kakšni so stroški?

    V Republiki Sloveniji je skladno z Evropsko skupnostjo zagotovljen sistem za ravnanje z izrabljenimi vozili (IMV), ki zagotavlja zajem in razgradnjo vseh izrabljenih motornih vozil v Sloveniji, tudi t. i. starih bremen. To pomeni, da je vsak avtomobil, ki je odslužil svojemu primarnemu namenu, brezplačno ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. S sistemom ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki vključuje brezplačno razgradnjo motornih vozil se na ta način prispeva tudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja ob istočasnem ohranjanju naravnih virov s ponovno uporabo materialov. Izrabljeno motorno vozilo je nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb ali starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz uredbe, ki ureja ravnanje z odpadki. Izrabljeno motorno vozilo je lastnik dolžan dostaviti do prevzemnega mesta ali v center za obdelavo izrabljenih motornih vozil, kjer z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme potrdilo o razgradnji. S 1. decembrom 2005 zadnjemu lastniku vozila ni več treba plačati storitve razgradnje izrabljenega motornega vozila. 
    Poznamo pa tudi tki. »stara bremena«. To so izrabljena motorna vozila, ki so bila odjavljena iz prometa pred 1. majem 2004, za katera ni mogoče ugotoviti ali določiti zadnjega lastnika in so zavržena na privatnih ali javnih površinah ali so nedovoljeno odložena v naravi. Po 1. maju 2005 mora za odstranitev in ekološko razgradnjo izrabljenih vozil poskrbeti lastnik zemljišča, na katerem je vozilo. To področje v Republiki Slovenija ureja Uredba o izrabljenih vozilih. Seznam odjemnih mest je dostopen na povezavi http://iv.mop.gov.si/.