Kolesarjenje

Hitro in poceni po širšem mestnem središču

Ljubljano je verjetno najbolj učinkovito spoznavati na kolesu, saj je razmeroma ravna in dovolj strnjena, da z obračanjem pedal hitro obidemo najlepše kotičke. Na porast kolesarjenja v mestu je poleg številnih infrastrukturnih izboljšav in drugih ukrepov veliko prispeval tudi izredno priljubljen sistem izposoje koles BicikeLJ

Med 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu

Potem, ko se je leta 2015 Ljubljana prvič uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu in zasedla 13. mesto, je v letu 2017 svoj rezultat še izboljšala. Zasedla je visoko 8. mesto lestvice »Copenhagenize Bicycle Friendly Cities Index 2017«. Tudi v letu 2019 se je Ljubljana tretjič uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu The Copenhagenize Index. Tokrat je smo zasedli 14. mesto.

Sistem izposoje koles BicikeLJ

K rasti kolesarskega prometa smo poleg številnih infrastrukturnih novosti, ki prispevajo k varnosti kolesarjev, pomembno pripomogli tudi z uvedbo sistema samopostrežne izposoje mestnih koles BicikeLJ, maja 2011 (vrednost projekta javno-zasebnega partnerstva: 1,8 milijona evrov).

Kolesa v sistemu BicikeLJ dopolnjujejo sistem javnega prevoza v Ljubljani in so okolju prijazna oblika mobilnosti. Prva ura uporabe je brezplačna, kar je med uporabniki zelo dobro sprejeto, saj je takšnih brezplačnih potovanj kar 98 odstotkov. Ob zagonu je bilo uporabnikom na voljo 300 koles na 30 postajah. Priljubljenost sistema je presegla vsa pričakovanja, zato mrežo postajališč in koles vztrajno širimo. Uporabnikom je danes na voljo že 610 koles na 61 postajah.

Od 12. maja 2011, ko je sistem BicikeLJ pričel delovati, je bilo opravljenih že več kot 6,5 milijonov izposoj koles. Povprečen čas posamezne izposoje je bil 16 minut.

Ljubljansko kolo

Ljubljansko kolo je projekt izposoje koles za turiste in druge obiskovalce Ljubljane, ki jih nudi Javni zavod Turizem Ljubljana. Kolo je prijeten način za raziskovanje Ljubljane in za sproščeno prepuščanje utripu mesta. Najem koles je na voljo po ugodnih cenah, ob izposoji pa lahko izveste tudi vse turistične informacije o mestu.

Kolesarski žepi

Kolesarske žepe uvajamo skladno s smernicami Prometne politike MOL, z njimi pa kolesarjem omogočimo, da se v križišču razvrstijo pred motorna vozila. Kolesarski žep poveča varnost kolesarjev, ker ublaži kritično točko oziroma ogroženost s strani vozil, ki v križišču zavijajo desno. V letu 2014 in 2015 smo dvema obstoječima kolesarskima žepoma (ang. bike box) dodali še dva nova. Kolesarski žepi so zarisani v naslednjih križiščih: Miklošičeva–Tavčarjeva, Miklošičeva–Dalmatinova, Krakovski nasip–Zoisova, Rozmanova–Ilirska.

Kolesarski števci

Leta 2015 smo namestili štiri kolesarske števce v smeri mestnega središča (Tržaška, Šmartinska, Roška, Celovška), ki na ekranu prikazujejo število kolesarjev, ki vozijo mimo, kar pozitivno vpliva na promocijo urbanega kolesarstva. Meritve kolesarskega prometa redno izvajamo tudi z avtomatskimi števci na štirih lokacijah (v obeh smereh): ob Drenikovi, Celovški, Dunajski in Kajuhovi cesti. Na teh lokacijah se pelje več kot 3 milijone kolesarjev letno.

Kolesarski parki, servisni postaji in infotočka

Servisna postaja za kolesa, ki omogoča manjša popravila koles in polnjenje zračnic, stoji pred informacijsko točko Turizma Ljubljana na Krekovem trgu. Prav tako smo lani postavili podobno postajo pri Koloparku v Šiški

Z ureditvijo KoloParka v Šiški smo nekoč degradirano območje ob Celovški cesti spremenili v rekreacijsko površino. V sklopu parka smo uredili samopopravljalnico koles, na kateri je mogoče napolniti zračnice, s priloženimi ključi zamenjati pnevmatiko in s preostalimi kosi orodja opraviti manjši servis na svojem kolesu in s tem povečati tako mobilnost kot tudi varnost v prometu. Vrednost projekta je bila 72.808 evrov.

Ob križišču Linhartove in Topniške ceste smo v okviru evropskega tedna mobilnosti 2017 uredili nov kolesarski poligon KoloPark Bežigrad. Tako kot KoloPark Šiška je tudi ta namenjen brezplačni igri in urjenju spretnostnih veščin z vsemi vrstami voznih pripomočkov, od koles, skirojev, rolk, rolerjev in kotalk do poganjalčkov. Vrednost projekta je bila 45.387 evrov.

Potem, ko je bila v letu 2016 končana prva faza ureditve Bike Parka Ljubljana, je zdaj zaživel še novi del parka, ki je tik ob končni postaji avtobusa števila 5, na koncu Podutika. Oba dela sta povezana z makadamsko cesto, v načrtu pa je že tretja faza, v kateri se bosta oba dela povezala s čisto pravimi kolesarskimi enoslednicami, uredili pa bodo tudi več dodatnih poti. 

V sodelovanju s KD Rajd smo informacijsko točko Zelene prestolnice Evrope 2016 izpred Mestne hiše prestavili v Podutik in jo namenili za potrebe delovanja Bike Parka Podutik. Prav tako bo postala izhodišče za cestne in gorske kolesarje na območju Polhograjskih dolomitov.

V letu 2018 smo uredili največji kolesarski poligon v Sloveniji, KoloPark Fužine. Veselimo se naslednjega.

Tematske kolesarske poti

Tematske kolesarske poti (poglejte zemljevid tematskih poti) je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana zasnovalo društvo Za mesto po dveh v okviru kampanje Do the right mix, pri postavitvi označb pa je sodeloval Turizem Ljubljana.

Cilj tematskih kolesarskih poti je vzpostaviti privlačne kolesarske povezave med različnimi deli Ljubljane po manj prometnih ulicah za dnevno opravljanje poti s kolesom. Hkrati pa te poti pomenijo tudi dodatno ponudbo za obiskovalce Ljubljane, ki lahko s kolesom doživijo Plečnikovo arhitekturo, občutijo lepoto Ljubljanice ali pa obiščejo zelene kline mesta.

Leta 2014 smo označili Obvodno kolesarsko pot (12 kilometrov), prvo izmed štirih tematskih kolesarskih poti. Ta se vije vzdolž Ljubljanice in prepleta urbano okolje z naravo. Poteka od Fužinskega gradu po nabrežju Ljubljanice skozi Štepanjsko naselje, Kodeljevo in mestno središče (Petkovškovo nabrežje, Prešernov, Kongresni in Novi trg) ter se konča na Špici. 

V letu 2015 smo idejo razširili še na Plečnikovo (14 kilometrov), ki povezuje Plečnikovo dediščino v Trnovem, Žalah in v Tivoliju, ter Gozdno pot (7 kilometrov), ki ob obrobju Rožnika povezuje Tivoli z Mostecem.

Četrta pot, ki je med kolesarji že dolgo priljubljena, pa je peščena steza okoli Ljubljane, obdana z drevoredi, Pot spominov in tovarištva – POT (32 kilometrov).

Kolesarska statistika

Ljubljana ima skupno približno 300 kilometrov urejenih kolesarskih poti. Poleg tega je kolesarjenje dovoljeno tudi v nasprotno smer po izbranih enosmernih ulicah, ki jih je več kot 70. Prav tako lahko vozijo po območju za pešce v mestnem središču, pri čemer morajo kolesarji dati prednost pešcem in jih z vožnjo ne smejo ogrožati.

Kolesarsko infrastrukturo nenehno posodabljamo in širimo, tako ob sanaciji obstoječe kot tudi ob gradnji novih cest in prenovi javnega prostora. 

Ker se zavedamo, da je spremljanje napredka ključno za razvoj nadaljnjih ukrepov za izboljšanje razmer za kolesarjenje, smo izdali tiskovine Kolesarski letopis MOL 2012–2013, Kolesarski letopis MOL 2014–2015 in Kolesarski letopis MOL 2016–2017, ki obravnavajo najpomembnejše dosežke, projekte, statistične podatke in ugotovitve o kolesarjenju v MOL v navedenem obdobju.