Vedno boljši na področju varstva okolja

Mesto brez pesticidov

Zagotovo raba pesticidov v mestu vpliva na kakovost življenja, stanje okolja in narave, zato smo že pred leti začeli izvajati številne ukrepe zmanjševanja uporabe škodljivih pripravkov.

Leta 2015 smo tudi prejeli pobudo Inštituta za trajnostni razvoj, da bi se pridružili pobudi Mesta brez pesticidov, ki smo jo podprli in se zavezali navedenemu cilju.

Mestna občina Ljubljana že sedaj na mestnih zemljiščih, ki jih ureja in oddaja za vrtičkarstvo, dovoljuje le rabo snovi, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu, prav tako v gozdovih v mestni lasti ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Herbicida z aktivno snovjo glifosfat ne uporabljamo več, saj smo se preusmerili v do okolja bolj prijazne načine zatiranja plevela. 

Stroj za zatiranje plevela deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine, imenovane Foamstream. Dizelski agregat vodo v grelniku pod pritiskom segreje na 106°C. Računalniško krmiljenje doda priporočeno dozo aktivne sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega ročaja. Na plano priteče vroča pena, ki se jo nanese na plevel. Pena služi kot fiksator vročine na površino plevela - tako vroča voda učinkuje dlje. Zaradi vročine počijo celične stene v plevelu in proces odmiranja se začne. Po 24 urah je plevel suh. Foamstream je sestavljen iz rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica) in je biološko razgradljiv.

Zamenjava azbestnih streh in fasad na vrtcih in osnovnih šolah

V letu 2008 smo začeli dvoletni projekt zamenjave azbestnih streh in fasad na vrtcih in osnovnih šolah z novimi, okolju prijaznimi materiali. Za izvedbo projekta smo namenili nekaj več kot 6,2 milijona evrov. Sanirali smo 38 objektov in odstranili 664 ton azbesta. Pri projektiranju zamenjave azbestnih streh in drugih azbestnih elementov smo posebno pozornost namenili izolaciji kot enemu od elementov energetske učinkovitosti.

Odstranjevanje nelegalno odloženih azbestnih in gradbenih odpadkov

Z odstranjevanjem nelegalnih odlagališč gradbenih in azbestnih odpadkov z zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana smo začeli leta 2009 na osnovi popisov in interaktivne podatkovne baze. Od leta 2009 smo odstranili 623 ton azbestnih odpadkov in 86.400 ton gradbenih odpadkov, za kar smo skupaj namenili več kot 1,2 milijona evrov. V obdobju odstranjevanja smo sanirali večja območja (Tomačevo, Žale, Vrhovci in Rakova jelša), pa tudi številne manjše lokacije. Z veseljem opažamo, da je tovrstnih nelegalnih odlagališč vsako leto manj.

Odlok o gozdu s posebnim namenom

V letu 2010 smo na podlagi strokovnega predloga Zavoda za gozdove Slovenije pripravili Odlok o gozdu s posebnim namenom. Za gozd s posebnim namenom smo razglasili tiste gozdove, ki imajo izrazito poudarjeno socialno funkcijo, skupno je to 1.153 hektarjev gozda. Funkcije gozdov so po zakonu o gozdovih: ekološke, socialne in lesno proizvodne. Med socialne funkcije gozda sodijo rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna in higiensko-zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine, obrambna in estetska funkcija.

Odstranjevanje tujerodnih invazivnih rastlin z zemljišč v lasti MOL

Tudi v Mestni občini Ljubljana se soočamo z razširjanjem invazivnih tujerodnih vrst. Največ pozornosti namenjamo zdravju škodljivim rastlinam, na primer ambroziji (Ambrosia artemissifolia), orjaškemu deženu (Heracleum mantegazzianum) in sirski svilnici (Asclepias syriaca), v zavarovanih območjih pa tudi velikemu pajesnu (Ailanthus altissima) in japonskemu dresniku (Fallopia japonica).

Prvi v Sloveniji smo natisnili 3D primerek ambrozije, s katerim nadgrajujemo ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti. Prav tako smo na območju Grajskega griča vzpostavili laboratorij na prostem, kjer testiramo različne metode odstranjevanja japonskega dresnika.

Za odstranjevanje izbranih invazivnih tujerodnih rastlin z zemljišč v lasti Mestne občine Ljubljana smo do danes namenili 163.000 evrov. Ozaveščanje prebivalcev o škodljivosti invazivnih tujerodnih rastlin izvajamo v okviru kampanje Rokavice gor.

Odlok o razglasitvi krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Leta 2015 smo odlok iz leta 1984 v celoti prenovili, pri čemer smo zagotovili varovanje ekosistemov, naravnih vrednot in značilnosti krajine, preprečevanje posegov in dejavnosti, ki bi lahko trajno ogrozili biotsko raznovrstnost zavarovanega območja, usmerjeno obiskovanje ter upravljanje območja. V letu 2016 smo lastnikom zemljišč v krajinskem parku na podlagi zakona o ohranjanju narave izdali 2.170 ugotovitvenih odločb, upravljanje območja pa je s podelitvijo koncesije zaupano javnemu podjetju Snaga.

Pogozdovanje od žleda poškodovanih gozdov

Februarja 2014 je žled močno poškodoval gozdove v MOL. Da bi pospešili obnovo gozdov, ki imajo pomembno socialno in ekološko funkcijo, smo aprila 2015 in 2016 s sodelavci velike mestne družine, v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano, izvedli pogozdovanje na petih lokacijah v Mestni občini Ljubljana: v Zajčji dobravi, na Rožniku, na Golovcu, na Toškem čelu in v Stanežičah ter tako zasadili novih 12.089 dreves, toliko kot je sodelavk in sodelavcev v veliki mestni družini.

5a

Med prvimi na svetu smo izdelali papir iz japonskega dresnika

Tako kot druga mesta se tudi Ljubljana sooča z velikim razraščanjem japonskega dresnika, ki je uvrščen na seznam stotih najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu. Z namenom preprečevanja prekomernega razraščanja rastline in ponovne uporabe za koristne namene smo se v Mestni občini Ljubljana in javnem podjetju Snaga povezali z društvom RE-GENERACIJA, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani ter Inštitutom za celulozo in papir.

V prostovoljnih akcijah nabiranja japonskega dresnika leta 2016 smo zbrali več kot 1500 kg suhih stebel te rastline, jih zmleli in izdelali približno 450 kg papirja na pol industrijski ravni.

Iz tega papirja smo nato oblikovali in ustvarili končne izdelke – papirne vrečke, zvezke in natisnili Snagazin, revijo javnega podjetja Snaga. V okviru nadgradnje projekta v letu 2017 so sodelovali sodelavci mestne uprave in javnih podjetij.

Zbrali smo več kot 1600 kg japonskega dresnika, ki smo ga porabili tudi za ročno proizvodnjo vizitk in promocijskega gradiva za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (stenski koledar za leto 2018, grafike,
kartice in igro spomin). S tem projektom smo na inovativen način začeli reševati problematiko invazivnih tujerodnih rastlin po načelu krožnega gospodarstva.

128

 

Serija spominkov, ki je prejela priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen, je natisnjena na papirju, izdelanem iz vlaken prekomerno razširjenih invazivnih rastlin, ki so bile nabrane na območju parka.

Kakovost zraka se je izboljšala

V Ljubljani spremljamo kakovost zraka z meritvami lastne merilne postaje, ki je začela obratovati v letu 1996 in jo redno vzdržujemo in nadgrajujemo. V letu 2009 smo poskrbeli za celovito prenovo postaje z novo zunanjo podobo. Hkrati smo postajo prestavili s ploščadi pred Figovcem na križišče Tivolske ceste
in Vošnjakove ulice ter jo preimenovali v Merilno mesto Ljubljana-Center. Ob koncu leta 2016 smo obeležili deset let neprekinjenih meritev delcev PM10. Rezultati kažejo, da se onesnaženost zraka vztrajno zmanjšuje in da v Ljubljani iz leta v leto dihamo čistejši zrak. Še vedno pa prekoračitve delcev PM10 zaznavamo v kurilni sezoni, kar je posledica predvsem kurjenja biomase v individualnih kuriščih, ne zgolj v Ljubljani, tudi v primestnih občinah.

Neugodne vremenske razmere med kurilno sezono s seboj prinašajo povišane vrednosti onesnaženosti zraka. Ljubljana je zaradi svoje kotlinske lege, neprevetrenosti, številnih inverzij in velike gostote poseljenosti, v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, še posebej izpostavljena takim okoliščinam. S številnimi ukrepi na področju trajnostne mobilnosti kakovost zraka vseskozi izboljšujemo. S spremembo prometnega režima na Slovenski cesti smo koncentracije črnega ogljika zmanjšali za kar 70 % nad ozadjem (kakovost zraka se na okoliških cestah ni zmanjšala, ampak je ostala enaka), kar dokazuje, da lahko s pravimi ukrepi močno vplivamo na lokalno izboljšanje kakovosti zraka.

129

Na kakovost zraka poleg ukrepov, ki jih uvajamo, vplivajo tudi vremenske razmere in stanje prevetrenosti mesta. Nedvomno pa meritve v obdobju zadnjih 11 let, odkar spremljamo onesnaženost z delci v mestnem središču, kažejo na trend vztrajnega zmanjševanja onesnaženosti zraka, kar je tudi posledica uvedenih ukrepov.

Mobilni portal s celovitimi informacijami o kakovosti zraka

Na mobilnem portalu m.te-tol.si lahko uporabniki pametnih mobilnih telefonov poleg meritev izpustov iz enote TE-TOL spremljajo tudi dejanski vpliv njenega obratovanja na kakovost zraka v Ljubljani. Leta 2010 je mobilni portal prejel svetovno nagrado World Summit Award Mobile, in sicer kot najboljša družbenoodgovorna praksa s področja mobilnih vsebin na svetu.

Uvedba lesne biomase za soproizvodnjo toplotne in električne energije

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (danes enota TE-TOL Energetike Ljubljana) je leta 2008 v proizvodni proces toplotne in električne energije uvedla obnovljivi vir energije – lesno biomaso in tako dodatno prispevala k zmanjševanju obremenjevanja okolja v Ljubljani. S prvotnih 67.000 ton na današnjih 110.000 ton porabe lesnih sekancev v Energetiki Ljubljana letno proizvedejo dobrih 15 % toplotne in električne energije. Vsa električna energija iz lesnih sekancev je proizvedena v visoko-učinkoviti soproizvodnji in predstavlja največji delež na ta način proizvedene električne energije v Sloveniji. Energetika Ljubljana je danes največji porabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji.

Izboljšanje energetske in okoljske učinkovitosti v enoti TE-TOL

Zaradi zmanjšanja specifične porabe goriva je bilo v letu 2014 porabljenih 367.520 GJ manj energije goriva (oz. 19.000 ton premoga), kot če bi ostala specifična poraba goriva na ravni iz leta 2000.

Tudi v javnem podjetju Žale energetsko učinkoviti

Z vgradnjo toplotnega izmenjevalca v sistem dveh kremacijskih peči so Žale znižale temperaturo dimnih plinov za približno polovico ter odvečno toploto iz peči namesto v zrak preusmerile v dogrevanje centralnega sistema v njihovih prostorih. Tako pripomorejo ne le k zmanjšanju ogrevanja ozračja, ampak tudi k energetski učinkovitosti.

Širitev obsega oskrbe s toploto in zemeljskim plinom

Javno podjetje Energetika Ljubljana vsem meščankam in meščanom zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo, in sicer sistem daljinskega ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom. Oba sistema oskrbe z energijo predstavljata pomemben ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM10. Slednji v največji meri izvirajo iz emisij individualnih kurišč in prometa, zato poleg spodbujanja priklopov na daljinsko energetsko oskrbo že več let aktivno sodelujemo pri spodbujanju uporabe okolju prijaznih vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG ali metan) ter tovornih vozil na utekočinjen zemeljski plin (LNG). Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana zato med ključnimi ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka na področju energetike navaja širitev vročevoda in plinovodnega omrežja ter priključevanje novih stavb. Danes s toploto in zemeljskim plinom daljinsko oskrbujemo 74 % stanovanj, cilj do leta 2024 je 80 %.

Uvedba daljinskega hlajenja

Postavitev prvega večjega sistema daljinskega hlajenja z nazivno močjo 7 MW in začetek izkoriščanja toplote za proizvodnjo hladu na območju Ljubljane smo izvedli v letu 2010. Sistem je namenjen oskrbi Športnega parka Stožice in poleg razbremenitve elektroenergetskega sistema predstavlja razbremenitev Ljubljanice s kondenzacijsko toploto v poletnem obratovanju vira TE-TOL Energetike Ljubljana, kar je dober primer krožnega gospodarstva.

Staro se umika novemu – Energetika Ljubljana posodablja proizvodne vire

Toplota za potrebe daljinskega ogrevanja je večinoma proizvedena v enoti TE-TOL, v kateri bo dva od treh premogovnih blokov nadomestila plinsko-parna enota (PPE). Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom skupnega kurjenja premoga in lesnih sekancev – Energetika Ljubljana je največji uporabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji –, bo ostal v obratovanju ter zagotavljal možnost uporabe različnih primarnih goriv in obnovljivih virov energije v enoti TE-TOL. Uporaba premoga v Ljubljani se bo tako z letom 2021 zmanjšala za dobrih 70 odstotkov.

10a

Menjava cestnih svetilk in svetilk v naseljih

V Ljubljani smo z menjavo svetilk po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja pričeli v letu 2008. Podjetje Javna razsvetljava v Ljubljani uporablja sodobne svetlobne vire, ki so energetsko učinkoviti in znatno zmanjšujejo vplive na okolje.

V Ljubljani pijemo čisto in dobro vodo

V Ljubljani pijemo čisto in tehnološko neobdelano vodo. Varna oskrba s pitno vodo v Ljubljani že več kot stoletje temelji na vodnih virih, ki jih najdemo v neposredni bližini mesta. Naša država je ena izmed bolj vodnatih držav v Evropi, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok pretaka nadpovprečno veliko vode. S padavinami in dotokom pridobimo več vode, kot je porabimo. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Ljubljani. Do svojih vodnih virov smo prijazno, zeleno mesto in imamo možnost, da z ustreznim prostorskim načrtovanjem ohranimo ta biser tudi za prihodnje generacije.

Voda je dostopna vsem

Vodni viri ljubljanskega vodovodnega sistema so že od leta 1955 zaščiteni z vodovarstvenimi območji. V Ljubljani spremljamo kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki sta glavna vira pitne vode za mesto Ljubljana. Izvajamo tudi mikrobiološke raziskave osmih vodotokov, in sicer v kopalni sezoni ter ostale parametre enkrat letno v času nizkih pretokov. V zadnjih letih opažamo izboljšanje kakovosti podzemne vode, saj mejne vrednosti niso bile presežene na nobenem merilnem mestu že od konca leta 2015.

131

Evropska sredstva za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode

Na Centralni čistilni napravi Ljubljana dnevno očistimo okoli 80.000 m3 odpadne vode. V javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija upravljajo 363 kilometrov kanalizacije za komunalno odpadno vodo, 327 kilometrov za padavinsko odpadno vodo in 434 kilometrov mešanega tipa. Da je zagotovljen nemoten pretok odpadne vode, iz kanalizacijskega omrežja redno odstranjujemo mulj, pesek in druge usedline, pri čemer uporabljamo sodobne čistilne stroje.

V avgustu 2017 je Evropska komisija pritrdila vlogi za pridobitev kohezijskih sredstev in tako prižgala zeleno luč za izvedbo tega velikega in zahtevnega okoljskega projekta. Gre za največji kohezijski projekt v Sloveniji v tem obdobju. Projekt je ovrednoten na 111 milijonov evrov (brez DDV), zanj bo Evropska komisija prispevala 69,1 milijona evrov, 12,4 milijona evrov bo sofinancirala Republika Slovenija, preostanek sredstev pa bodo zagotovile občine. Veliki projekt prinaša ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode na celotnem območju Mestne občine Ljubljana in dveh sosednjih občinah Medvode in Vodice.

V okviru projekta bomo izvedli nadgradnjo Centralne čistilne naprave Ljubljana s terciarno stopnjo čiščenja in povečali kapaciteto v skladu z dolgoročnimi načrti. Zgradili bomo kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda na 39 območjih v Mestni občini Ljubljana, ki ležijo znotraj aglomeracij, večjih od 2.000 PE. S podaljšanjem zbiralnika C0 do Centralne čistilne naprave Ljubljana bomo uredili odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane.

Z drznostjo do manj odpadkov in kakovostnejšega življenja

V Ljubljani, prvi evropski »zero waste« prestolnici, imamo med vsemi glavnimi mesti osemindvajseterice najboljši sistem ravnanja z odpadki, ki je vzor drugim evropskim državam, in dosegamo najvišji delež ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih – v letu 2017 je znašal 67 odstotkov.

Enkratno je stvari uporabljati večkratno

V Ljubljani s kampanjo Enkratno je stvari uporabljati večkratno in s Centrom ponovne uporabe na Povšetovi ulici spodbujamo trajnosten odnos do stvari, premišljeno nakupovanje in vrednotenje tistega, česar denar ne more kupiti. Prek delavnic in urbanih intervencij razbijamo mit, da je novo boljše od starega ali že uporabljenega, predstavljamo načine, kako lahko po načelu ponovne uporabe živimo vsak dan ter kako lahko to na dolgi rok spreminja naš odnos do stvari. Ponovna prodaja in zamenjava stvari sta že postali novi obliki recikliranja, razširja pa se tudi souporaba stvari. Vedno več je primerov, ko si stanovalci enega ali več blokov delijo kolesa in celo avtomobile.

Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka.

V Mestni občini Ljubljana smo skupaj z javnima podjetjema Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Snaga, v sklopu naziva zelena prestolnica Evrope 2016, zasnovali kampanjo proti plastičnim vrečkam s sloganom »Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka.«, s katero želimo zmanjšati uporabo plastičnih vrečk, ki močno obremenjujejo naše okolje. Najemniki na ljubljanskih tržnicah bodo od leta 2019 lahko uporabljali le okolju prijazno embalažo.

130

Tla otroških igrišč javnih vrtcev in osnovni šol v Ljubljani neonesnažena

V preteklih letih smo preverili kakovost tal 95 otroških igrišč javnih vrtcev v MOL ter 32 otroških igrišč javnih osnovnih šol. Na slednjih prekoračitve kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh niso bile ugotovljene, na igriščih javnih vrtcev pa smo ugotovili 4 prekoračitve, pri čemer smo tla takoj tudi ustrezno sanirali. Na teh lokacijah je bil vzrok onesnaženosti nasutje že onesnažene, od drugod pripeljane zemljine v preteklosti.

Strateška karta hrupa

V skladu z evropsko direktivo o hrupu smo v letu 2008 izdelali strateško karto hrupa za Mestno občino Ljubljana, ki smo jo v letu 2014 nadgradili z novelirano karto, upoštevajoč lokalne ceste s prometom nad enim milijonom vozil letno. S tem smo ocenili dejansko obremenjenost okolja in prebivalcev Ljubljane s hrupom ter pridobili potrebne strokovne podlage za izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor. Z zaporo mestnega središča za motoriziran promet smo zmanjšali hrup za 6 dB, karta hrupa pa je pokazala tudi, da smo v povprečju prebivalci Ljubljane manj obremenjeni z nočnim hrupom (nad 65 dB) kot prebivalci drugih evropskih mest. Pripravljamo pa že novo karto hrupa za MOL za izhodiščno leto 2017.

Papir iz reciklirane sestavljene embalaže mleka ter sokov

V Javnem holdingu Ljubljana, javnih podjetjih ter nekaterih javnih zavodih so v letu 2015 začeli uporabljati najbolj trajnosten higienski papir na trgu (papirnate brisače in toaletni papir), ki je izdelan iz reciklirane sestavljene embalaže mleka ter sokov. Ločeno zbrano embalažo predajo embalažni družbi, ki jo ustrezno obdela in odda proizvajalcu papirja ter tako ustvari zaprto zanko. Tako so ustvarili krogotok zapiranja snovnih tokov, ki omogoča okoljske in finančne prihranke. Leta 2019 smo najbolj trajnosten higienski papir začeli uporabljati tudi v Mestni občini Ljubljana.