Iz globin vodnjaka

Admir Ganić je v grafičnem mediju našel pot, kako med civilizacijske vzorce, ki prevladujejo v naši hektični in površinski sodobnosti, vtihotapiti elemente, ki jim sodobna civilizacija ne more do živega. Morda jih še celo bolj izrazito naplavlja na površje, ker jih ne obvladamo več in smo jih izrinili v globine civilizacijskega nezavednega. To so melanholični sentiment, moment fantastičnega, ki se rojeva v osebni domišljiji, pravljičnega s koreninami v preteklem kolektivnem izročilu in jasna premočrtna orisna figuralna deskripcija. Stran, ki jo izbira v svojem delu, je jasna. V današnjem, binarnem svetu v dvojici globoko in površinsko izbere globino, med hipno sedanjostjo in trajajočo preteklostjo ga zanima stik s slednjo, namesto o odpotovanju govori o vračanju. (Nadja Zgonik)