Kijev je nezlomljivo srce Evrope

Kijev ima vsaj 1500-letno zgodovino. Zgodovinska dejstva prepričljivo pričajo, da je Kijev že od časov Kijevske Rusije težil k evropski identiteti. Imel je precej intenzivne povezave prav z mlado evropsko civilizacijo, ne pa z evrazijskim imperijem Džingiskanovih potomcev. Med zgodovinskimi primeri, ki to slikovito ponazarjajo, so: Kijev je sprejel krščanstvo kot vseevropsko vero; zavezništvo z Nemčijo in poljskim kraljestvom kijevskega kneza Jaroslava Modrega; ob koncu 15. stoletja je Kijev prejel magdeburško pravo - enega najbolj razširjenih pravnih sistemov mestne samouprave v Evropi. Civilizacijska naravnanost Kijeva, da je srce Evrope, ni le poklon davnim zgodovinskim vezem, Ukrajina ni le geografsko središče Evrope, ampak je z njo tudi mentalno povezana – to je zavestna izbira vsakega Ukrajinca. In prav zaradi te izbire za evropske vrednote danes umira na tisoče Ukrajincev, ki vso Evropo ščitijo pred ruskim imperializmom in neonacizmom. 24. februarja je Kijev postal eno prvih mest, ki so ga napadli ruski agresorji. Hudi boji za prestolnico so se nadaljevali več kot mesec dni, toda zahvaljujoč pogumu ukrajinskih vojakov so bili agresorji potisnjeni nazaj iz kijevske regije, ki bo potrebovala veliko časa, da si opomore od tega, kar je doživela. Zaradi tega vzdržljivostnega maratona v Kijevu je bilo poškodovanih 390 zgradb, od tega 222 stanovanjskih zgradb, 75 izobraževalnih ustanov, 17 bolnišnic, 11 kulturnih ustanov, veliko žrtev je bilo med civilisti. Grožnja druge ofenzive ostaja, a Ukrajinci so nepremagljiv narod, Kijev pa nezlomljiv. Fotografije razkrivajo mesto heroje – Kijev in okoliška mesta – ki so prestala neverjetno veliko trpljenja za prihodnost celotne evropske skupnosti.

Razstavo organizirata Veleposlaništva Ukrajine v Republiki Sloveniji in Mestna občina Ljubljana.