Kmetijske zadruge ščitijo prebivalstvo v Sloveniji

Letos mineva poldrugo stoletje, kar so ustanovili prvo slovensko kreditno zadrugo v Ljutomeru. Mineva tudi pol stoletja od ustanovitve Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani. Ob tej obletnici je Zadružna zveza Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino pripravila razstavo, ki prikazuje zgodovinski pregled delovanja zadružništva preko glavnih zgodovinskih obdobij v Sloveniji v zadnjih 150 letih.

Zadružništvo povezuje načelo individualizma in skupnosti, za zagotovitev dolgoročne socialne in ekonomske varnosti najširših slojev prebivalstva in se je rodilo kot odgovor na izzive liberalnega kapitalizma v 19. stoletju.
Majhnim je bilo težko slediti zahtevam prodirajoče kapitalistične ekonomije. Samo povezani v zadruge so lahko na dolgi rok obstali kot kmetje in obrtniki. Povezani so trg in njegove lastnosti obračali v svoj prid.
Zadružništvo se je začelo s kreditnim zadružništvom, nato so sledile še druge vrste zadrug, proizvodne, prodajne, konzumne, stanovanjske, in še cela vrsta drugih. Ob kocu 19. stoletja je zadružno omrežje seglo v zadnjo slovensko vas.
Prebivalstvu so zadruge nudile celo vrsto storitev. Pred drugo svetovno vojno je bil zadružni sistem eden od vplivnih kapitalskih centrov in pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.

Po drugi svetovni vojni je bilo zadružništvo postavljeno na novo z namenom, da nadzoruje delovanje kmetov v centralno-planskem gospodarstvu in za razlastitev njihove zemlje. To je bilo najbolj izrazito v času kolektivizacije, ki jo je spremljalo hudo oblastno nasilje nad kmeti. Po koncu kolektivizacije je vse do leta 1972 potekalo postopno vključevanje kmetov v socialistično družbo in gospodarstvo. Zadružništvo in zadružna lastnina sta bila znova priznana in 6. julija 1972 je bila v Ljubljani ustanovljena Zadružna zveza Slovenije, ki je začela organizirano širiti zadružno mrežo. Široko področje delovanja se je zadrugam in Zadružni zvezi odprlo s samostojno slovensko državo, ko je bil leta 1992 sprejet zakon o zadrugah. Afirmirana so bila načela samoorganizacije, samopomoči in solidarnosti kot tradicionalnih osnov zadružništva.

V organizaciji Zadružne zveze Slovenije.