Marija Mojca Pungerčar - Nina nano

»Kakšne ženske si kot deklice želimo postati? Čas otroštva in svet odraslosti v svojem novem projektu Nina nano sooča Marija Mojca Pungerčar, umetnica, ki nas pogosto opominja na pripovednost oblek. Pred nami se tako razproste svojevrstna pomanjšana dokumentacija umetničinega sloga. Ker gre za kose, ki jih je ustvarjala sama, je seveda motiv avtoportreta prek oblačil še izrazitejši kot če bi šlo za kupljene obleke. Prenos v miniaturni format vzbuja več misli, asociacij in dojemanj – v luči interpretacije oblačil kot pripovedi o tem, v kakšni zgodbi se želimo predstaviti sebi in drugim, pa je seveda najbolj zgovoren namig na otroštvo. Marija Mojca Pungerčar z združitvijo odraslega in otroškega sveta pokaže, da podoba sebe kot si jo želimo ustvariti, ni nič bolj realna kot so realne naše otroške predstave o odraslosti.«
(Odlomek iz besedila Ize Pevec: Marija Mojca Pungerčar – Nina nano)

»Kreacije na razstavi so zmes različnih pristopov, od katerih tudi skrajni šiviljski minimalizem kljubuje potrošništvu in njegovi zapovedi po nenehnem kupovanju cenenih oblek.Blago mi od nekdaj sproža nezadržno željo, da bi iz njega nekaj naredila. Vsakršno blago, še posebej pa tekstilni ostanki, kar je najbrž povezano s tem, da so bili odrezki v otroštvu zame edino dostopno blago. To se danes srečno ujema z merili trajnostnega in odgovornega ravnanja s surovinami. Tudi obleke na razstavi Nina nano so narejene iz ostankov, shranjenih krpic iz mojih šiviljskih zalog. To so moje magdalenice, sprožilke spominov o šiviljskem delu kot igri.«
(Odlomek iz besedila Marije Mojce Pungerčar: Šivanje kot igra).

Več o razstavi