Okupirana Ljubljana: mesto ob meji

Slovensko ozemlje so leta 1941 v času druge svetovne okupirali in razdelili Nemci, Italijani, Madžari ter Hrvati. Razkosanje je vodilo v vzpostavitev štirih okupacijskih režimov ter meja med njimi. Mejni režim na mejah se je razlikoval, posledično pa tudi življenje ob njih. Nekatere meje so bile neprimerno bolj utrjene kot druge, saj so imele minska polja, žične pregrade, postojanke s strojnicami, itd. Vse to je neizogibno povzročilo številne travme ter pretrgalo tradicionalne vzorce migracij, kmetovanja in trgovine. Lokalno prebivalstvo je občutek prizadetosti ohranil in prenesel na mlajše generacije ter v kolektiven spomin.
Razdelitev osrednjega dela slovenskega ozemlja med Italijo in Nemčijo je imela za posledico tudi, da je Ljubljana, glavno mesto Slovencev, postala obmejno oz. razdeljeno mesto, saj je nova meja, ki je tekla po njenih severnih predmestjih in središče mesta ločila od njegovega zaledja.
Italijani so Ljubljano februarja leta 1942 obdali z obročem bodeče žice (33 kilometrov) ter na strateških lokacijah zgradili betonske bunkerje, obrambne zidove in položaje za težko orožje, mesto pa so utrdili tudi od znotraj. Posledice dobro utrjenega, zastraženega in težko prehodnega žično-betonskega obroča so bile vidne na vseh področjih, npr. gospodarstvu, prometu, trgovini in tudi vsakdanjem življenju prebivalcev, ki so jim bile poleg nacionalnih kratene tudi temeljne človekove pravice in svoboščine. Žični obroč, ki je ostal do konca druge svetovne vojne v Evropi maja 1945 pa ni simboliziral zgolj zatiranja, ujetosti, represije in nasilja, temveč tudi potencialno zatočišče. Ljubljana v tem kontekstu predstavlja fenomen, saj so se vanjo preko meja in žičnega obroča zatekli begunci iz drugih okupacijskih območij na Slovenskem. Nemci so zaradi varovanja meje v Ljubljani in okolici posekali gozd, porušili poslopja in izselili prebivalstvo. V Ljubljani so bili med Italijo in Nemčijo le trije mejnih prehodi, dva v Šiški in eden na Ježici, tramvaj je ob strogem mejnem pregledu nekaj časa še vozil iz ene države v drugo, potem tega Nemci niso več dovolili. Zgradili so tudi obvozno železnico in cesto, ki sta povezovali njihovo ozemlje v Šiški z ozemljem na Ježici.
Razstava je nastala v sklopu raziskovalnega projekta “Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki v življenju slovenskega prebivalstva”. Pripravili so jo Božo Repe, Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Rok Ciglič, Božidar Flajšman, Peter Mikša, Maja Vehar, Jure Tičar, Manca Volk Bahun in Matija Zorn.