Rotovž, odprta hiša mesta

Študentke in študenti Fakultete za arhitekturo v Ljubljani so pri predmetu Prenova in konservatorstvo, v sodelovanju s študenti Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, raziskali razvoj ljubljanske Mestne hiše in predvideli posege, ki bi primerneje prezentirali pretekla obdobja ter jo še bolj odprli mestu in meščanom. Pri tem so posebno pozornost posvetili prezentaciji prenove, ki jo je zasnoval arhitekt Svetozar Križaj, katerega stoletnico rojstva praznujemo v letu 2021.

»V objektu, kjer je prisoten spomin – kolektiven ali individualen – moramo pustiti, da svoje življenje še naprej živi. Hkrati pa moramo stavbi dati novo – naše življenje. Vprašanje je prav ta dialog med obema življenjema. Če zgolj s formalnim, prraznim restavriranjem, ubijemo življenje, ni več dialoga. Toda dialoga tudi ni, če pristopimo nasilno, če vsilimo naš koncept in utišamo spomin v objektu. Pred tem nas varuje ljubezen.« Svetozar Križaj
Ljubljanski magistrat je zgodovinsko pomembna upravna stavba, ki je združuje elemente nastale v različnih obdobjih in slogih. Doživel je številne dozidave, prezidave in bolj ali manj posrečene prenove, ki so prostore v stavbi prilagajale potrebam mestne uprave. Stavba združuje petsto let zgodovine mesta, ki se je v tem času korenito spremenilo. Je simbol in živi dokument zgodovine in razvoja Ljubljane. Kljub varčni in delno stihijski rasti se je v hiši ohranila vrsta zanimivih in lepih prostorov ter elementov različnih razvojnih faz. Magistrat, kot ga poznamo danes, sestoji iz treh hiš na Mestnem trgu - levega trakta (Čavljeve hiše), osrednje hiše (starega Rotovža) in desnega trakta (Dolničarjeve/Galetove hiše).
Ljubljanski magistrat ni le palimpsest različnih obdobij, posamezne faze gradnje in posege v stavbo so načrtovali števili znani arhitekti, od Carla Martinuzzija, katerega posege lahko prepoznamo v osrednjem delu, Borisa Kobeta, ki je prenavljal osrednji atrij in poročno dvorano v prvem nadstropju, sodobne posege Jurija Kobeta ter predvsem Svetozarja Križaja, katerega stoletnico rojstva praznujemo letos, v letu 2021. Prav Križajeva prenova Dolničarjeve hiše je bila vredna posebne pozornosti, saj odstira vidike in pristope, ki so aktualni v stroki še danes. Z drobnimi, a vendar radikalnimi intervencijami Križaj olupi strop, ki tako postane nebo in doda nova tla, ki so drugo ime za izročilo. Ukvarja se s prostorom od znotraj in hišo naseli z zgodbo, ki jo predstavljajo elementi sodobnega časa, od svetil in oblog, do izjemnih umetniških del. S tem v stavbo pripelje novo življenje, hiša nas nagovarja vsebini in pomenu primerno.
Zgodovinski pomen stavbe, njena lokacija ob grajskem hribu, zanimiva zgodovina in večplasten razvoj so ponujali pravo priložnost za raziskavo, ki smo se je lotili na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, pri predmetu Prenova in konservatorstvo, kjer sodelujemo tudi s Filozofsko fakulteto, Oddelkom za umetnostno zgodovino.
Študenti so pri svojem študiju raziskali zgodovino stavbe, ovrednotili posamezne faze in elemente in predvideli posege, ki bi primerneje prezentirali pretekla obdobja, hišo povezali z njenim kontekstom in jo še bolj odprli mestu in meščanom.
»Prostor v katerem ljudje bivajo in se srečujejo je od nekdaj svet prostor, ta v katerem se srečujejo, še bistveno bolj od onega, ki ga naseljujejo.« Taras Kermavner

Organizatorja razstave: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Mestna občina Ljubljana
Slikovno gradivo: avtorji nalog, MAO - Muzej za arhitekturo in oblikovanje, arhiv ZVKDS OE Ljubljana