Sarajevski odvtisi- otvoritev razstave Petre Strban

Vabljeni v četrtek, 8. januarja, ob 18. uri, v Finžgarjevo galerijo, Kolezijska 1, na otvoritev razstave akademske umetnice PETRE STRBAN.

Petra Strban v Finžgarjevi galeriji predstavlja izbor del, nastalih med študijem umetniške grafike na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Razstavljena dela povezuje občutljivost za človeka, za njegovo duševnost, za robne prostore družbe, pa tudi za raziskovanje odnosa med realnim in simbolnim.

Serija digitalnih grafik Reciklerji se osredotoča na pripadnike romske skupnosti, ki se preživljajo s preprodajo rabljenih predmetov na odprti tržnici na obrobju Sarajeva. Avtorica beleži “akcije prodajnih predstav” ter z abstrahiranjem in kontrastiranjem poudarja mariginaliziranost v širšem družbenem kontekstu. Z izrisovanjem predmetov, ki jih Romi preprodajajo, izpostavlja pomembnost teh stvari za njihovo preživetje, hkrati pa opozarja na prispevek preprodajalcev k reciklaži znotraj potrošniške družbe.

V diptihu Manija in Psihoza avtorica skozi tehniko sitotiska naslavlja krhkost duševnega ravnovesja in postavlja vprašanja o meji med sanjami, iluzijo in resničnostjo. Manija temelji na mitu o Ikaru, simbolu brezmejne ambicije in nevarnosti nebrzdanega vzpona. Njegov let proti soncu postane metafora manične faze bipolarne motnje, kjer občutek vsemoči, izjemna motivacija, ustvarjalna eksplozija, hiperaktivnost in nespečnost neizogibno vodijo v padec – v psihozo ali depresijo. Psihoza črpa navdih iz Cervantesovega Don Kihota, arhetipskega lika, ki se bori proti namišljenim sovražnikom. Njegova iluzorna resničnost postane prispodoba psihotičnega stanja – meja med realnostjo in fikcijo se zabriše, boj pa postane notranja bitka z nevidnimi silami.

Pomemben del razstave predstavljajo tudi grafična dela v globokem tisku, navdihnjena z istrsko naravo in krajino, v katerih umetnica svoje zanimanje za človeka, njegova psihična stanja ter doživljanje in dojemanje resničnosti neposredno prenaša v motiviko narave. Vsakodnevno opazovanje se tu preoblikuje v antropomorfizirane odnose med objekti, kjer naravni motivi postanejo nosilci človeških emocij in notranjih napetosti. Skozi bogate teksturne strukture avtorica raziskuje izrazne možnosti jedkanice, suhe igle, gravure in praskanke ter preko njih pušča odtise svoje notranje krajine.