Stoletje družine Tönnies

Razstava predstavlja delo družine Tönnies, ki ga je v gradbeništvu in strojegradnji pustila v Ljubljani in širšem evropskem prostoru.
Gustav Tönnies se je rodil leta 1814 v Stralsundu, starem hanseatskem mestu ob Baltiku, kamor se je njegov oče preselil iz južno švedske pokrajine Småland. Po končanem šolanju za tesarja se je odpravil na dolgo učno pot po Evropi. Leta 1844 ga je iz Gradca v Ljubljano povabil takratni župan Hradeczky, da bi zgradil ostrešje Kolizeja, takrat največje zgradbe v tem delu Evrope. Njegovo vabilo je sprejel, postal mestni tesar in pričel z delom v lastnih podjetjih, kjer je uvedel tudi prvo parno žago na Kranjskem. Poročil se je z Amalijo Malovrh, s katero sta imela devet otrok. Pet sinov se je po šolanju zaposlilo v očetovih podjetjih.
Gustav je začel z deli pri izgradnji železniških postaj na progi Ljubljana–Trst in pozneje Ljubljana–Trbiž, nadaljeval z izgradnjo industrijskih objektov, kot je na primer Tobačna Ljubljana, Kozlerjeve pivovarne (današnji Union), postavil most Hradetskega ter ustanovil Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. V opekarni v Kosezah je postavil prvo krožno peč. Prevzel je kamnolome v Nabrežini, Repentabru in Momjanu, kjer je z modernizacijo proizvodnje ob novih prometnih povezavah omogočil izvoz in prodajo nabrežinskega kamna po Evropi in v čezmorske dežele.
Sinovi so po očetovi smrti nadaljevali njegova dela. Ob potresu v Ljubljani leta 1895 je bilo njihovo gradbeno podjetje med največjimi na tem prostoru. Sodelovalo je pri obnovi porušenega mesta in izgradnji nove “secesijske” Ljubljane. Podjetje Tönnies je gradilo znamenite stavbe po urbanistični zasnovi arhitekta Maksa Fabianija. Mnoge stavbe, ki jih je družba Tönnies zgradila v Ljubljani, so postali mestni spomeniki, ki obeležujejo glavne trge in ulice mesta v razcvetu. Hkrati predstavljajo trajen spomin na vizionarskega graditelja in uspešnega industrijalca Gustava Tönniesa in njegove potomce.
Strojne tovarne in livarne so s svojimi izdelki pomembno prispevale k razvoju strojništva, energetike in lesnopredelovalne industrije. Najmlajši sin Rudolf je po študiju arhitekture na Dunaju odšel v Zagreb in nato v Sarajevo, kjer je bil do konca prve svetovne vojne vodilni arhitekt, po vrnitvi v Ljubljano pa je prevzel družinsko gradbeno podjetje in deloval v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu.
Nove politične in gospodarske razmere po prvi svetovni vojni so vplivale tudi na delo in življenje družine Tönnies. Podjetja so se znašla v težavah in so jih morali zapirati, sledila je nacionalizacija po drugi svetovni vojni, dediščina družine pa je bila vse bolj pozabljena.
Slovensko-švedsko društvo je pred leti začelo raziskovati delo in življenje Gustava Tönniesa in njegovi družini povrnilo mesto v našem družbenem in gospodarskem razvoju. Mesto Ljubljana je park ob Koseškem bajerju poimenovalo po Gustavu Tönniesu. Pričujoča razstava pa je spodbuda za nadaljnje raziskave, ki bodo osvetlile dosežke družine Tönnies doma in po svetu.