To je vojna!

Pred tabo je serija fotografij o vojni. V vojni ni junakov in herojev, v vojni so samo žrtve. Tudi sam si ne pripisujem nikakršne hrabrosti, ker sem bil priča dogodkom, ki se (žal) še vedno odvijajo, in ker sem jih zapisoval s svetlobo. Sem fotograf, ki želi sporočiti: Nikoli več. Fotograf, ki fotografira tudi vojno, a ni vojni fotograf. Priznam, mogoče sem naiven, ker menim, da s temi zapisi oziroma njihovimi posledicami lahko vplivam na potek zgodovine.

Včasih imam občutek, da s svojim delom vpijem v prazno črnino. In zato, draga obiskovalka, dragi obiskovalec pričujoče razstave, računam nate, da te grozne usode posameznikov lahko spremenijo tvoj pogled in te prebudijo iz morebitne apatije. Da si lahko ti tisti_a, ki bo jutri začel_a vpiti na ves glas: Dovolj je! Dovolj je ubijanja. Dovolj je padanja bomb. Da si ti tisti_a, ki bo bežečim ljudem, ki jim pravimo begunci, pomagal_a, kolikor je veliko tvoje srce. Predvsem pa, da si ti tisti_a, ki boš naredil_a vse, da se tebi kaj podobnega ne more zgoditi.
Solze niso dovolj. So zgolj začetek.

Fotografije na razstavi so z mojega tritedenskega zapisovanja dogodkov v Ukrajini. Nastale so v okolici glavnega mesta Kijev, v samem Kijevu in mestu Lvov na zahodu Ukrajine. Nastale so prav tam, kjer še danes potekajo boji in kjer so spopadi potekali v minulih tednih. Tam, kjer morajo ljudje karseda hitro, z enim kovčkom svojega imetja, zapustiti svoje domove in vse, kar imajo. Nekaterim to ne uspe, saj jih prej zadene topniški izstrelek.

Na treh fotografijah pa se nam v sončnem vremenu izrišejo lepe podobe mesta in njegove mogočne arhitekture. Vendar je na vsaki fotografiji nekaj, kar nam sporoča, da je mesto v vojnem stanju.

Ne bom ti zaželel prijetnega ogleda. Želim si le, da ne zapreš oči.

Matej Povše

Obiskovalce opozarjamo, da so fotografije na razstavi zelo nazorne.