1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno

Razstava skozi predmete, zgodbe in bogato fotografsko gradivo odstira različne plasti vojnega vsakdana ter razkriva, kako raznolike – in pogosto nasprotujoče si – so bile izkušnje Ljubljančanov v času okupacije.

»Razstava o Ljubljani v drugi svetovni vojni ponuja celovit pregled ključnih dogodkov, ki so zaznamovali mesto v tem obdobju. Poudarja vlogo Ljubljančanov in njihovih usodnih osebnih odločitev pri razvoju dogodkov, pa tudi vsakdanje preživetje v času okupacije. Posebno pozornost namenja resničnim življenjskim zgodbam posameznikov, ki obiskovalca globoko osebno nagovorijo. Obenem spodbuja k razmisleku o naši odgovornosti v zgodovini in o tem, kako razumemo preteklost v luči sedanjosti,« je o razstavi povedal njen avtor dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana.

Muzej zgodbo okupirane Ljubljane predstavlja skozi sedem razstavnih sob, ki pred obiskovalca postavljajo avtentične predmete, fotografije, posnetke in osebne zgodbe meščanov iz časa italijanske in nemške okupacije, ki so jih v muzejsko zbirko desetletja predajali posamezniki, od upornikov in borcev do nemih opazovalcev ter tistih, ki so jim vojna leta zaznamovala otroštvo.
Pod oblikovanje razstave se podpisujeta oblikovalca Miran Mohar in Vadim Fiškin, ki sta o oblikovnem konceptu izpostavila: »Dokumenti in artefakti za razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno so umeščeni v vitrine, ki asociirajo na vojaške zabojnike in so v strogem redu razporejeni po centralni osi vseh šestih sob. Slike in zemljevidi so obešeni na panojih, ki so »slučajno« razmetani po vseh prostorih in samo naslonjeni na zidove. Metaforično zidov ni, zato razen napisov na stenah ni nič drugega. Okupacija in vojna porušita ustaljeno življenje prebivalcev, zato zidov nismo uporabili za obešanje del. V sedmi sobi se nahaja video projekcija prihoda osvoboditeljev v Ljubljano maja 1945, obdana s fotografijami gozda, ki ne potrebujejo dodatnega komentarja.«

Težke čase vojne in pomanjkanja na razstavi dodatno izpostavljajo avdio zgodbe in video intervjuji, hkrati pa razstavo dopolnjujejo interaktivni kotički, ki bodo obiskovalcem omogočili, da se na poglobljen način spoznajo z njeno vsebino. Namenjeni so tako odraslim kot tudi mlajšim obiskovalcem in nas opominjajo, kako krhki so mir, sočutje in človečnost – in kako pomembno je, da jih varujemo.

Del razstavljenega gradiva so Mestnemu muzeju Ljubljana posodili Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter zasebniki. Na razstavi bo moč prisluhniti tudi pomembnemu zvočnemu arhivskemu gradivu – koncertu Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki je 11. decembra 1941 nastopil v Unionski dvorani; dogodek je skrivaj posnel Rudi Omota, originalni posnetek pa hrani Radio Slovenija.

Monografija 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno

Dr. Blaž Vurnik je ob razstavi pripravil tudi monografijo, v kateri celovito predstavlja politično, gospodarsko, kulturno in socialno dogajanje v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Besedilo se poglablja v kompleksnost časa skozi opise ključnih dogodkov in pojavov, na katere nas spominjajo arhivski in muzejski viri. V pripoved so vključeni številni detajli, ki razkrivajo posebnosti vsakdanjega življenja v okupiranem mestu.

Obiskovalce odprtja razstave je nagovoril tudi župan Zoran Janković, ki si je nato še ogledal razstavo. 

Spremljevalni program razstave 

V Mestnem muzeju Ljubljana so pripravili pester spremljevalni program, namenjen različnim ciljnim publikam, ob prvih dneh razstave pa vabijo na:  

• Vodstvo po razstavi z dr. Blažem Vurnikom ob dnevu upora proti okupatorju: 27. aprila 2025 ob 11. uri. Prijave so obvezne na e-naslovu prijava@mgml.si
• Koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat ob dnevu zmage in prazniku Ljubljane: 9.  maja 2025 ob 19.30

Redna javna vodstva po razstavi bodo potekala vsako soboto ob 16.30 uri, vsak dan pa pripravljajo tudi 30-minutna vodstva v slovenskem in/ali angleškem jeziku.

Od septembra do aprila prihodnje leto se boste lahko vsak drugi četrtek v mesecu pridružili vodenju po razstavi z avtorjem dr. Blažem Vurnikom.
Od septembra do izteka razstave bodo potekala tudi predavanja in delavnice. Pri pripravi so sodelovali Društvo facilitatorjev Slovenije, Skupnost ljubiteljev nenasilne komunikacije, Mestna knjižnica Ljubljana – Knjižnica Otona Župančiča ter priznanimi predavatelji s področij, povezanih s temo razstave. Dogodki bodo osredotočeni na pomen miru, nenasilja, komunikacije, človekovih pravic in ohranjanja spomina na eno najtežjih poglavij zgodovine.

Mestni muzej Ljubljana v okviru razstave pripravlja tudi sklop programov za otroke in mladino. Med drugim pripravljajo delavnico animiranega filma Navdih za mir!, pod geslom Zgodbe preteklosti, glasovi prihodnosti pa se bo tematiki razstave pridružil tudi muzejsko-gledališki krožek Muzejska scena.

Statistično-faktografski podatki o vojni v Ljubljani

• Naslov razstave poudarja število dni, ko je bila Ljubljana ujeta v primež druge svetovne vojne - od 6. aprila 1941 do 9. maja 1945.
• Med letoma 1942 in 1943 so Italijani v Ljubljani ustrelili okoli 150 talcev. Streljanja so potekala večinoma v Gramozni jami ali na strelišču ob Dolenjski cesti.
• V času vojne so v Ljubljani skrivali okoli 180 ilegalčkov – otrok aktivistov, partizanov in internirancev; od teh je domobranska policija odkrila le enega.
• Iz Ljubljanske pokrajine so v času italijanske okupacije v koncentracijska taborišča internirali med 25.000 in 30.000 ljudi, kar je pomenilo do 9 odstotkov prebivalstva pokrajine. Za daleč najhujše je veljalo taborišče na otoku Rabu.
• Zaradi vsesplošnega pomanjkanja hrane, tobaka, kuriva in drugih dobrin v času nemške okupacije so Ljubljančani svoje mesto poimenovali »Revnograd«.
• Od 324 študentov medicine, ki so bili v študijskem letu 1940/41 vpisani na ljubljansko univerzo, se jih je za sodelovanje z OF odločilo kar 267 (med njimi 55 deklet).
• 9. marca 1945 je Ljubljana doživela bombardiranje (eden od zavezniških bombnikov, ki so se vračali proti Italiji, je nad mestom odvrgel svoj tovor bomb), pri čemer je umrlo 54 ljudi.