Ali je to depresija?

Za marsikoga je januar, ki za razliko od decembra nima prazničnega vzdušja, med napornejšimi meseci. Ta izkušnja je tako pogosta, da nekateri tretji ponedeljek v januarju označujejo kot »Blue Monday« oziroma najbolj depresiven dan v letu.

Žalost = depresija?

Vsak od nas se včasih počuti žalostno in brezvoljno. To je popolnoma normalno, saj so ta čustva del našega življenja. Večinoma so kratkotrajne narave in ne ovirajo našega vsakdanjika, kar je ena glavnih razlik z depresijo. Ker gre pri depresiji za bolezen, so ta občutja dolgotrajna, sovpadajo z drugimi simptomi in vplivajo na številne vidike življenja.
Med simptome in znake depresije spadajo vedenjski (npr. jok, umikanje v samoto, izguba zanimanja, slaba skrb zase, motnje spanja, spremembe apetita in želje po spolnosti), miselni (različne negativne misli o samemu sebi in življenju), čustveni (potrtost, napetost, tesnoba, nemoč) ter telesni znaki (bolečine v telesu, utrujenost, mravljinci). Pri vseh posameznikih se ne pojavijo vsi izmed naštetih oziroma se pojavijo raznolike kombinacije, podobno kot pri drugih boleznih.

Kako naprej?

Za razvoj depresije ni enega samega vzroka, saj nanjo vplivajo številni dejavniki. Večjo verjetnost za razvoj depresije imajo osebe, ki imajo depresijo v družini, imajo kronične bolezni in/ali zgodnje negativne izkušnje. Pogosto se depresija razvije kot odziv na enega ali več travmatičnih dogodkov (npr. izguba bližnjega), prav ta bolečina pa povzroči, da se posameznik od družbe pogosto umakne. Na ta način je vzpostavljen začaran krog, saj lahko osamljenost depresijo vzdržuje tudi, ko je prvotna rana že zaceljena.
Če pri sebi ali bližnjih opazimo vsaj 4 zgoraj omenjene simptome, ki trajajo dva tedna ali več, skupaj s splošno brezvoljnostjo in zmanjšanjem interesa je prav, da poiščemo pomoč. Oseba, ki zboli za depresijo, ni sama kriva, da je zbolela. Depresija lahko prizadene vsakogar, pojavlja se v najrazličnejših življenjskih obdobjih in ni znak šibke osebnosti ali značaja. Za soočenje s svojimi težavami je pravzaprav potrebne ogromno volje in poguma. Dober začetek predstavljajo že spodnje povezave.

Ranljivost ni znak šibkosti

Na Mestni občini Ljubljana posebno pozornost namenjamo tudi duševnemu zdravju, zato smo ta mesec pripravili ozaveščevalno kampanjo Tudi junakinje in junaki si dovolijo biti ranljivi, ki predstavlja nadaljevanje kampanje Tudi junakinje in junaki včasih poiščejo pomoč. S kampanjo sporočamo, da s tem, ko odložimo masko in si dovolimo pokazati tudi svojo ranljivejšo plat, drugim dajemo priložnost, da nas sprejmejo takšne, kot smo. Dovolimo si biti ranljivi, saj se prav v ranljivosti skriva naša največja moč.
Na Mestni občini Ljubljana finančno ali vsebinsko podpiramo organizacije in društva, ki prispevajo k bolj vključujoči in sočutni skupnosti. K družbi, ki raste s sprejemanjem ranljivosti vsakega posameznika.