Ali ste vedeli: koliko vode potrebuje posamezno drevo?

Po saditvi mladega drevesa na končno lokacijo v mestnem okolju je nega ključnega pomena za nadaljnjo uspešno rast. Saditev drevesa je namreč le eden izmed vmesnih korakov na poti do zdravega, lepega, varnega in velikega drevesa.

Ni enoznačnega odgovora

Zalivanje dreves v prvi sezoni je najpomembnejše dejanje od vseh. Enoznačnega navodila, kdaj in koliko vode drevo potrebuje, ni mogoče dati, so povedali na JP Voka Snaga, ki v Ljubljani skrbijo za drevesa na javnih zelenih površinah.
»Količina vode in intenziteta zalivanja je odvisna od količine padavin, sposobnosti tal, da sprejemajo vodo (propustnost tal) in da zadržijo vodo (vodna kapaciteta tal), drevesne vrste, velikosti drevesa, mikrolokacije, dnevnih temperatur, hitrosti vetra, tipa sadike (v loncu, s koreninsko grudo, z golimi koreninami),« je pojasnil Nejc Praznik, arborist svetovalec pri JP Voka Snaga.

Drevo dobi tudi 100 litrov vode

Po končanem obdobju sajenja se pripravi načrt oskrbe za novo zasajena drevesa. V prvi rastni sezoni je oskrba omejena zgolj na zalivanje. V prvih nekaj letih drevesa druge nege (gnojenje, obrezovanje …) praktično ne potrebujejo.

»Aktivno spremljamo vremensko napoved in arhiv meritev in temu prilagajamo zalivanje. Drevesa tako zalijemo pred nastopom vročinskega vala, med njim in po koncu vročinskega vala. Če so temperature zmerne, a padavin vseeno ni, drevesa zalivamo na 7–10 dni. Ob posameznem zalivanju drevo dobi med 80 in 100 litri vode,« je opisal Praznik. V letošnji sezoni je JP Voka Snaga do konca junija opravila 5.790 zalivanj na 1087 drevesih.

Sušenje kljub zalivanju

Kljub temu, da drevesa dobivajo nego v obliki zalivanja, je lahko pričakovana mortaliteta v prvi rastni sezoni do 10 odstotkov. Poseben problem, ki se pojavlja v zadnjih dveh sezonah pa je huda vročina. Pri ekstremno visokih temperaturah (več kot 35°C) včasih tudi redno zalivanje dreves ne obvaruje mlade sadike pred sušenjem.
Mlada drevesa po presaditvi iz drevesnice namreč doživijo t. i. presaditveni šok, ki je posledica izgubljenega koreninskega sistema, transporta in rasti v mestnem okolju. V kombinaciji z visokimi temperaturami, ki liste dobesedno skuhajo, lahko drevo kljub izdatnemu zalivanju odmre.
V sezoni 2020/2021 smo zasadili več kot 1.000, od tega se je v prvi rastni sezoni posušilo približno 50 dreves, kar pomeni 5-odstotni osip.

Suhi listi ne pomenijo nujno odmrlo drevo

Mestno okolje je za drevesa lahko težavno, kar se lahko kaže v odmrlih listih, ne pomeni pa nujno, da je drevo odmrlo. Rast dreves redno spremljamo in po potrebi izvajamo ustrezne ukrepe. Izkušnje kažejo, da se po treh do petih rastnih sezonah drevo povsem prilagodi na novo okolje. Tako pričakujemo, da bodo na novo zasajena drevesa vsako sezono bolj bujna in bodo pomembno prispevala k blaženju učinkov toplotnega otoka.