Ali ste vedeli: kako pomembne so čebele za našo prihodnost?

Nekaj malega, a zanimivega o čebelicah

Čebele živijo od 14 do 40 dni, pozimi do 140 dni.
Krilo čebele v sekundi naredi 250 do 300 kroženj.
Čebela lahko leti s hitrostjo od 24 do 40 km na uro.
Čebela v enem dnevu obleti tudi do 4000 različnih cvetov.
Čebela lahko v medni golši shrani do 100 mg nektarja.
Čebele v pašni dobi živijo le 5 do 7 tednov.
Čebele izletijo iz panja na pašo 7-krat do 17-krat dnevno.
Čebele oprašijo kar 80 % vseh gojenih rastlin.
Čebela je edina žuželka, ki pusti želo na mesto pika in po piku umre.
Čebelji strup je po svojem delovanju podoben kačjim strupom.
Od opraševanja čebel je odvisna vsaka tretja žlica hrane.
Najstarejši ohranjeni fosil čebele je star od 25 do 50 milijonov let.
Če čebele ne bi gojili, bi njena gnezda našli v drevesnih duplih, kjer zgradijo več vzporednih satov.

Čebelnjaki na Čebelji poti v Tivoliju. Foto: K. Žirovnik

Kranjska čebela in čebelarstvo v Sloveniji

August Pollman je leta 1879 svetu predstavil kranjsko čebelo, lat. Apis mellifera carnica.
Kranjska čebela je priljubljena med čebelarji zaradi svoje mirnosti in delavnosti.
Kranjska čebela je zaradi značilnih sivih dlačic, ki ji prekrivajo telo, poimenovana tudi sivka.
Na Slovenskem je zakonsko dovoljeno čebelariti zgolj z avtohtono čebelo – kranjsko sivko.
Anton Janša velja za »očeta slovenskega čebelarstva«. Njegov rojstni datum, 20. maj, je bil razglašen za svetovni dan čebel.
V Sloveniji je več kot 10.000 čebelarjev. Čebelarijo z okrog 200.000 čebeljimi družinami.

Med – rumeno zlato

Med so imeli v preteklosti za hrano bogov, imenovali so ga »rumeno zlato«.
Za 1 kg medu morajo čebele obleteti 4 milijone cvetov.
Med kristalizira oz. se strdi, zato ga imenujemo tudi strd.
Med je sladek zaradi velike količine naravnih sladkorjev, ki jih vsebuje.
Med in čebelji pridelki imajo zdravilno moč.
Vsak med ima neponovljivo kombinacijo vonja, okusa in videza.

Čebelnjak Gasilske brigade Ljubljana. Foto: N. Rovan

Čebela in sorodstvo

Čebela je najbolj znana opraševalka rastlin, ni pa edina. »Konkurenca« so ji številne čebele samotarke, čmrlji, muhe trepetavke, metulji, hrošči in tudi ose. Mnogi od njih oprašujejo bolj učinkovito, ker so hitrejši, so aktivni pri nižjih temperaturah in v mokrem vremenu in na določene cvetove bolj prilagojeni.

Medoviti vrt na Grbi, da se čebelice najedo. Foto: Zavod Eneja

Bonton obnašanja v bližini čebel

1. V bližini čebelnjaka smo mirni, uporabljamo ustrezno zaščitno opremo in upoštevamo navodila čebelarja.
2. V bližini čebel ne smemo imeti vonja po potu, alkoholu in parfumu.
3. Čebelnjaku se vedno približamo s strani in nikoli od spredaj!
4. Če nas ob čebelnjaku okrog glave preleti izvidnica, smo prepoznani kot nevarnost. Nujen pravilen umik: zaprimo usta, priprimo oči, da lahko spremljamo smer umika, roke držimo mirno ob telesu ter se počasi, brez nenadnih gibov, obrnemo in umirjeno odkorakamo stran.
5. Če nas čebela piči, želo odstranimo tako, da ga s kože frcnemo. Žela ne pulimo.
6. V primeru pika 30 minut spremljamo pičenega. Znaki, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč: težko dihanje, rdečica, koprivnica, bolečine v trebuhu, vrtoglavica, zmedenost.