Ali ste vedeli: tudi živali zbolijo za rakom

Tako kot ljudje, tudi živali v živalskih vrtovih in v divjini lahko zbolijo za rakom. Življenjska doba živali v živalskih vrtovih je višja v primerjavi z življenjsko dobo v naravi, zato je tudi pojavljanje rakavih obolenj po vsej verjetnosti višje. Podobno je tudi pri ljudeh, ki povprečno dosegamo višjo starost kot v preteklosti.

Poslovil se je Vito

Sibirski tiger Vito je v Ljubljano prispel leta 2013. S sorojencem se je skotil v ZOO Sosto na Madžarskem, kjer so ga imenovali Amur. Mednarodni koordinator za to ogroženo podvrsto v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev je Amurja dodelil ZOO Ljubljana skupaj s samico Danuto. Obiskovalci so obema izbrali novi imeni - Vito in Vita.
Vito se je hitro navadil na novo veliko ogrado v naravnem gozdu, pa tudi na novo samico. Ker so tigri samotarji, so ju združevali le v času parjenja. Žal nikoli nista imela mladičev.
Novembra 2020 smo v počutju Vita opazili spremembe. Po natančnem pregledu se je veterinarska ekipa Živalskega vrta odločila za operacijo. Vitu so morali zaradi izjemno redkega agresivnega tumorja odstraniti ledvico in vranico. Kljub trudu veterinarske ekipe in sodelavcev ZOO Ljubljana je neozdravljiva bolezen napredovala do te mere, da so morali Vita zaradi dobrobiti evtanazirali.

Slovo najslavnejše kapibare

Stinky je bil najslavnejša kapibara v Sloveniji in verjetno edina kapibara, ki je obvladala agility. Dokazoval je, da so tudi glodalci, do katerih imajo ljudje zaradi miši in podgan mnogo predsodkov, zelo inteligentni. Znal se je povzpeti na zadnji nogi, splezati na podstavek, zlesti skozi tunel, se usesti, preplezati ''gugalnico'' ter cikcak hoditi med količki. Ime je dobil po paru dišavnih žlez, z izločki katerih predvsem samci označujejo svoj prostor in privabljajo samice. Za kapibaro je dosegel lepo starost.

Kapibara Stinky je imel redko obliko raka slepega črevesa, ki je pri kapibarah izjemno pomemben del prebavne cevi, zato je bil zanj kljub zdravljenju usoden.

Sodelavci ZOO Ljubljana zelo pogrešajo Vita in Stinkyja, predvsem njuni oskrbniki, ki so se z njima dnevno srečevali. Vito je na daleč prepoznal zvok motorja oskrbnikov in prihitel v notranji prostor, kjer so ga nagradili z igračo ali priboljškom. Tudi Stinky je imel prav posebno vez z oskrbniki. Skupaj so se igrali, izvajali različne spretnosti, še posebej pa je užival v crkljanju.

Vito in Stinky sta bila ambasadorja svojih vrst v ZOO Ljubljana. Sodelovala sta v številnih izobraževalnih programih in se srečala z veliko obiskovalci ter jih mnogo naučila o ogroženosti narave ter ljubezni do živih bitij.