Ali ste vedeli: V Ljubljani imamo kar štiri krajinske parke

Najstarejši med njimi je Krajinski park Zajčja dobrava, z Odlokom razglašen že leta 1972 z namenom, da se na območju med Zadobrovo, Poljem in Zalogom ohrani ostanke prvotnega nižinskega gozda hrasta doba in belega gabra. Območje je danes dom številnim pticam, metuljem in hroščem. Na območju lahko srečate tudi zajce in seveda je po njih to območje dobilo ime. Tu so namreč od nekdaj pridelovali zelje in druge povrtnine, le te ki gredo zajcem še posebej v slast, zato je bilo zajcev tu od nekdaj veliko ali pa so jih ljudje le večkrat opazili, ko so se hranili s vrtninami.

Krajinski park Polhograjski dolomiti leži na zahodni meji Mestne občine Ljubljana. Z Odlokom je bil razglašen leta 1974, zajema pa najvišje vrhove Polhograjskih dolomitov in hribovit svet v okolici. Območje v veliki meri porašča gozd. Gre za biotsko izjemno pestro območje z veliko endemičnimi (take, ki živijo le pri nas) vrstami. Tu je klasično nahajališče kranjskega petoprstnika (Potentilla carniolica) in Blagajevega volčina (Daphne blagayana).

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se razprostira na severozahodnem delu Ljubljane. Obsega mestni park Tivoli ter gozdni prostor Rožnika, Šišenskega hriba in Koseškega boršta s skupno površino 459 hektarov. Območje, zavarovano leta 1984, je pomembno tako z vidika varstva naravnih vrednot in krajinskih značilnosti kot z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, in nenazadnje tudi za javno zdravje. Na območju, ki številnim meščanom in drugim obiskovalcem služi za kakovostno preživljanje prostega časa, najdemo več kot 2.800 vrst živih organizmov, veliko biotsko pestrost pa dopolnjuje bogata kulturna dediščina. S hvaležnostjo do prednikov, ki so območje ohranili takšno, kot ga lahko občudujemo danes, moramo nadaljevati z iskanjem pravega ravnovesja med varovanjem in dejavnostmi, da ga bodo lahko opazovali in uživali tudi naši zanamci.

Foto: Karel Dolenc, KP Ljubljansko barje

Najmlajši med ljubljanskimi krajinskimi parki je leta 2008 ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, ki pa je po površini največji. Na območju se prepletajo travniki, njive, mejice in vodni kanali. Območje zaznamuje reka Ljubljanica, ki ga je skupaj s človekom tudi soustvarila. Ljubljanica je naravni in kulturni spomenik, v njeni strugi so bile najdeni številni predmeti iz prazgodovine. Z območjem parka upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje.

V naravi ne puščamo sledi

Vabljeni v našo prelepo naravo! Osnovno vodilo ob obisku naj bo: Ne puščajmo sledi. To pomeni, da ne poškodujemo rastja, ne vznemirjamo gozdnih živali, ne kurimo ognja, ne ranimo gozdnih tal, odpadke pa odnesemo s seboj.