Ali ste vedeli: zakaj v Ljubljani sadimo predvsem listavce?

Drevesa pomembno prispevajo h kakovosti življenja v mestih, zato jim v Ljubljani namenjamo posebno pozornost. Letos bomo zasadili kar 600 novih listavcev, iglavce pa najdemo predvsem na večjih parkovnih površinah.

Številne koristi dreves

Drevesa dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. Z vplivom na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, na zadrževanje prašnih delcev, hrupa, vetra in padavinskih voda, proizvodnjo kisika, z zadrževanjem sončnega sevanja in čiščenjem zraka pomembno prispevajo h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu.

Zakaj so listavci primerni za mestno okolje

Ena od pomembnih funkcij, ki jih listavci opravljajo v mestih, je prestrezanje sončnih žarkov in s tem osenčevanje in ohlajevanje prostora pod in v bližini dreves. Zaradi dreves se poleti zidane mestne površine ne segrejejo toliko, kot bi se sicer in te toplote ponoči zato tudi ne oddajajo nazaj v prostor.
Če drevo tudi pozimi prestreza sončno svetlobo, pa to lahko predstavlja težave. Listopadna drevesa pozimi sončno svetlobo prepuščajo, kar je za nas pozitivno, saj se s tem ogrevajo površine, pri iglavcih pa ni tako. Nemalokrat se zgodi, da so pohodni tlaki zaradi zasenčenja (stavbe ali dreves) še vedno poledeneli, medtem ko meter stran, kjer na na njih sije sonce, temu ni tako.

Za drevo leta 2020 so meščanke in meščani izbrali povešavo bukev na Vodnikovi cesti, za katero vzorno skrbijo njeni lastniki.

Pozornost pri izbiri drevesnih vrst

Pri izbiri drevesnih vrst je potrebno biti pozoren tudi na lastnosti, ki jih ima posamezna drevesna vrsta. Zaradi plodov z neprijetnim vonjem na primer sadimo le moška drevesa vrste ginko. Izogibamo se tudi plodovom, ki bi »smetili« drevesne ulice. Nekateri iglavci imajo veliko storžev, zato jih ne sadimo ob cestah. Smolenje na avtomobile in tlakovane površine bi bilo za marsikoga lahko dovolj velik razlog za odstranitev takih dreves.
Tudi pelod lahko povzroča težave. Spomladanski veter iz cvetočih borov odpihne cele oblake peloda, ki le moteč tako za alergike kot tudi za številne goste v zunanjih gostinskih lokalih.
Pomembna je tudi oblika krošnje. Odrasli bori imajo praviloma zelo raznolike krošnje. Te so velikokrat asimetrične in presvetljene. Moker sneg bore rad lomi, polomljena krošnja pa se ne obnovi več tako, kot pri listavcih.
Tudi to, da je ista iglica na drevesu več let in da zaradi onesnaženega zraka lahko tudi prej odpade in s tem dodatno presvetli njegovo krošnjo, ne govori v prid borom kot mestnim oziroma obcestnim drevesom.
Pomembno je tudi dejstvo, da se iglavcev načeloma ne obrezuje, oziroma naj bi se jih čim manj. Široke in nizke krošnje ceder zato kot mestna ali obcestna drevesa ne pridejo v poštev. Cedram se veje rade lomijo tudi pod težo mokrega snega. Bore se sicer lažje oblikuje in za njih skrbi, da imajo krošnjo dovolj visoko, a kljub temu jim rast v praviloma bazičnih mestnih tleh ne ustreza preveč.