Cepimo se: precepljenost predšolskih otrok

Davica je resna bolezen, ki se običajno začne z bolečim žrelom in lahko hitro povzroči težave pri dihanju. Bakterija lahko poškoduje srce in živčni sistem, pri težjih oblikah pa lahko povzroči celo smrt.
Tetanus je bolezen, ki prizadene živčni sistem, kar lahko privede do hudih mišičnih krčev. Ti lahko povzročijo težave pri dihanju in celo smrt. Bolezen povzroča bacil tetanusa, ki ga najdemo v zemlji (posebno gnojeni), v telo pa pride z vbodom, preko ran ali kožnih opeklin.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen, ki povzroča hude napade kašlja in posledično težave pri dihanju, traja pa lahko tudi do 10 tednov. Najbolj nevaren je za otroke, mlajše od enega leta, pri katerih lahko bolezen v zelo hudi obliki povzroči težke okvare možganov ali celo smrt.
Otroško paralizo povzroča virus, ki napade živčni sistem in lahko povzroči trajno ohromelost mišic (paralizo). Če prizadene mišice prsnega koša ali možgane, je bolezen lahko smrtna.
Okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tipa b (Hib) lahko povzročajo več različnih hudih oblik bolezni, najpogosteje meningitis. Cepivo proti okužbi s hemofilusom influence tipa b zaščiti otroka le proti meningitisu, ki ga povzroča ta bakterija, ne pa pred drugimi meningitisi. Okužbe je potrebno hitro zdraviti, sicer se lahko končajo s smrtjo.
Hepatitis B je virusno obolenje jeter, za katerim lahko zbolimo ne glede na starost. Dojenčki, ki se okužijo z virusom hepatitisa B, imajo lahko le blage znake obolenja ali pa sploh nobenih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih obstaja večje tveganje, da postanejo doživljenjski nosilci virusa, za te pa obstaja 25 % verjetnost, da se jim tekom življenja razvijeta rak jeter ali jetrna odpoved. Virus se pri obolelem človeku nahaja v telesnih tekočinah kot sta kri in slina, zato obstaja pri otrocih, katerih matere so okužene z virusom hepatitisa B, veliko tveganje, da se v nosečnosti ali med porodom okužijo s to boleznijo. Pri nas so takoj po porodu cepljeni novorojenčki mater, nosilk virusa hepatitisa B. Okužba se širi tudi s spolnimi kontakti, uporabo okuženih ostrih predmetov in s souporabo pribora za injiciranje.
Ošpice so zelo nalezljiva bolezen. Skoraj vsak, ki se okuži z virusom ošpic, zboli s povišano telesno temperaturo, izpuščajem in slabim počutjem. Otroci bolezen navadno prebolijo v petih do desetih dneh. Zapletov, kot so pljučnica, vročinski krči in encefalitis (vnetje možganov), ni mogoče napovedati v naprej, vendar prizadenejo vsakega petnajstega otroka. V zelo resnih primerih lahko ošpice povzročijo tudi smrt. Ošpice se z obolelih hitro širijo s kašljanjem ali kihanjem. Zaradi visoke nalezljivosti je verjetnost bolezni pri necepljenem otroku, ki je bil v stiku z bolnikom, zelo velika. Bolezen pri odraslih lahko traja dlje kot pri otrocih.
Okužba z virusom mumpsa lahko vodi v povišano telesno temperaturo, glavobol ter otečene obušesne in ostale žleze slinavke ter traja sedem do deset dni. Lahko povzroči trajno izgubo sluha, meningitis (vnetje možganskih ovojnic) in encefalitis (vnetje možganov). Redkeje povzroči bolečo oteklino mod in neplodnost pri moških.
Pri otrocih imajo rdečke običajno blag potek in lahko minejo neopaženo. Okužba z virusom rdečk povzroča kratkotrajen izpuščaj, otekle bezgavke in boleče žrelo. Okužba nosečnice z rdečkami ima lahko hude bolezenske posledice za še nerojenega otroka. Okužba v prvih treh mesecih nosečnosti povzroča prirojene okvare vida, sluha, srca in možganov novorojenčka kar pri devetih od desetih okuženih nosečnic. Nosečnice lahko dobijo rdečke od svojih in drugih otrok.

Kaj pravi statistika

Po preliminarnih podatkih o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2024 je v Osrednjeslovenski statistični regiji delež nekaterih cepljenj pod republiškim povprečjem:
Precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B s 3. odmerkom cepiva v Osrednjeslovenski regiji znaša 89 %, za Slovenijo pa ta delež znaša 90,3%.
Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v Ljubljani 85,9 %, v Sloveniji pa 88,7 %.
Precepljenost proti pnevmokoknim okužbam pa je v Osrednjeslovenski regiji nekoliko višja od slovenskega povprečja in znaša 60,7 % (za Slovenijo pa 56 %)