Cepimo se, tudi za kolektivno imunost

Cepiva nam v vseh življenjskih obdobjih nudijo zaščito pred nalezljivimi boleznimi in njihovimi posledicami, tudi pred smrtjo in invalidnostjo. S cepljenjem zaščitimo sebe in posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost. Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko zdravstveno tveganje, saj bi lahko upad precepljenosti (deleža cepljenih) pod kritično mejo privedel do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij.

Letošnji svetovni in evropski teden cepljenja v ospredje postavlja 50-letnico začetka razširjenega programa imunizacije. To pobudo je leta 1974 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja globalno prizadevanje za zagotovitev pravičnega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv. Program se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi – pred tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicami, nato pa se z leti širil in nadgrajeval.

Zavedamo se pomena cepljenja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsako leto pripravi analizo izvajanja cepljenja, s katero ugotavlja precepljenost proti posameznim nalezljivim boleznim. Po podatkih Centra za nalezljive bolezni o precepljenosti predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023 je v zdravstveni regiji Ljubljana delež večine cepljenj pod slovenskim povprečjem.
V Mestni občini Ljubljana se zavedamo pomena cepljenja. Želimo si, da bi bila precepljenost čim višja, saj lahko le tako učinkovito zaščitimo sebe in druge pred nalezljivimi boleznimi. S tem namenom smo pripravili kratek opis nekaterih najpogostejših bolezni proti katerim se lahko učinkovito zavarujemo, če se cepimo.
Spremljajte naše informacije o cepljenju ves teden, v času svetovnega in evropskega tedna cepljenja.

Začetki cepljenja pri nas

Leta 1937 se je na našem območju začelo cepljenje proti davici. Število obolelih se je po uvedbi cepljenja postopno zmanjševalo, zadni primer davice pa je bil v Sloveniji zabeležen leta 1967.