Clear cities – izmenjava znanj in dobrih praks za manj odpadkov

Na prvem srečanju v Apeldoornu na Nizozemskem sta slovenske dobre prakse predstavila Jože Gregorič iz Javnega podjetja Voka Snaga in Maja Rijavec iz društva Smetumet.

Zmanjševanje nastajanja odpadkov in odgovornejše ravnanje

Zabojniki za smeti z identifikacijo uporabnikov v mestu Apeldoorn. Foto: arhiv

V projektu z RRA LUR sodelujejo še partnerji s področja krožnega gospodarstva iz Španije, Nizozemske, Švedske, Italije, Bolgarije in Romunije. Osrednja tema srečanja v Apeldoornu so bili modeli in politike zbiranja odpadkov, ki spodbujajo zmanjševanje nastajanja odpadkov ter odgovornejše ravnanje, ki zmanjšuje ogljični odtis.

Podatki o zbiranju odpadkov v Sloveniji nas v primerjavi z navedenimi državami postavljajo na zgledno mesto pri ločevanju. Model upravljanja je na Nizozemskem predstavljal Jože Gregorič iz Javnega podjetja Voka Snaga. Na tem področju predvsem pri digitalizaciji storitev izstopajo Švedska, Nizozemska in severna Italija, kjer se v fiksni del tarife za odvoz smeti vključuje zbiranje vseh ločenih frakcij, medtem ko se splošni odpadki obračunavajo posebej za vsako gospodinjstvo. Tak model spodbuja posameznike k odgovornejšemu ravnanju, saj se to neposredno odraža na mesečnih stroških. Hkrati omogoča sledenje polnosti zabojnikov in optimizacijo logistike pobiranja odpadkov.

Pri nadgradnji modelov zbiranja in ozaveščanju o prekomernem nastajanju odpadkov ima ključno vlogo tudi komunikacija z javnostjo. Mesto Göteborg je predstavilo kampanjo z enostavnimi nasveti za zmanjšanje odpadne hrane, tekstila in elektronskih naprav ter zmanjšanje porabe vode. Njihov slogan „Tuširaj se toliko, kolikor traja šlager“ – povezan z evrovizijskimi pesmimi standardne dolžine treh minut – je odličen primer kreativnega ozaveščanja. Obisk Centra za ravnanje z odpadki Circulus in Centra za ponovno uporabo z odprto delavnico za popravila je pokazal, kako pomembno je, da so takšni objekti in aktivnosti del javne infrastrukture, ki prispeva k spremembi odnosa prebivalcev do odpadkov.

RRA LUR v projekt vnaša poudarek na povezovanju partnerstev in vključevanju različnih deležnikov v oblikovanje politik. Na podlagi osvojenih znanj in prispevkov slovenske delovne skupine bodo pripravili izhodišča za vključitev področja odpadkov v regionalni razvojni program po letu 2027. Pri tem bodo upoštevali tudi potrebe kreativnih industrij in zagonskih podjetij, ki s prebojnimi tehnologijami na področju predelave odpadkov lahko pomembno prispevajo k razvoju ponovne uporabe. Med njimi so pogosto tudi organizacije, ki s kreativnimi delavnicami skrbijo za krepitev izginjajočih veščin (šivanje, popravila), ki podaljšujejo življenjsko dobo izdelkov. Na teh načelih sloni tudi predstavitev dobre prakse, ki jo je na Nizozemskem predstavila Maja Rijavec iz društva Smetumet.

V nadaljevanju predstavljamo praksi JP VOKA SNAGA in društva Smetumet, ki sta bili predstavljeni na Nizozemskem.

Kako z odpadki upravljamo pri nas?

Na Nizozemskem je Jože Gregorič, projektni vodja in strokovnjak za področje ravnanja z odpadki, predstavil orodja, ki jih na JP Voka Snaga uporabljajo za izvajanje sortirnih analiz različnih odpadkov in njihove rezultate, ki pripomorejo tudi k razumevanju ravnanj različnih tipov uporabnikov. S celovitim sistemom ločenega zbiranja, sodobno infrastrukturo in osrednjim Centrom za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana JP Voka Snaga na svojem območju delovanja (11 občin) beleži visoko stopnjo ločenega zbiranja – kar 68,1 % komunalnih odpadkov. Sistem temelji na vrstah ločenega zbiranja, vključno z od vrat do vrat zbiranjem bioloških odpadkov, embalaže, papirja in stekla ter 80 podzemnimi zbirnimi enotami v mestnem središču, ki izboljšujejo vizualno podobo in učinkovitost zbiranja. Mesto upravlja 55 zbiralnih vozil ter izvaja redne analize sestave odpadkov z namenom izboljševanja procesov, podatki pa so dragocena izhodišča tudi za bolj ciljno ozaveščanje prebivalcev.
RCERO Ljubljana igra ključno vlogo pri mehansko-biološki obdelavi odpadkov, kjer se 9 % obdelanih mešanih komunalnih odpadkov reciklira, 74 % nameni za gorivo, le 9 % pa konča na odlagališču. Iz bioloških odpadkov s procesom anaerobne fermentacije pridobivajo kompost in bioplin, iz katerega proizvajajo električno energijo in toploto.
Ljubljana pa poleg učinkovitega obvladovanja odpadkov tudi aktivno sodeluje z izobraževalnimi programi za podjetja in institucije ter šole, za katere so, denimo, uvedli tudi posebne poslikave zabojnikov.

Novice s področja odpadkov lahko spremljajte na spletnih straneh JP VOKA SNAGA.  

Krožni svet s Smetumet

Smetumetova linija izdelkov iz odpadnih cerad. Foto: arhiv

Smetumet odpadke preoblikuje v priložnosti – s trajnostnim oblikovanjem in ozaveščanjem. Široko javnost aktivno pritegujejo k sodelovanju za prihodnost brez odpadkov. Delujejo kot akter krožnega gospodarstva, ki išče uporabne rešitve za odpadke z veliko mero kreativnosti in humorja.
Polnoletno društvo poganja zavzeta ekipa, ki izvaja ozaveščevalne kampanje o odpadkih ter oblikuje izdelke iz odpadnih materialov bodisi med učenci, dijaki ali študenti ali pa med splošno javnostjo v sodelovanju z občinami. Industrijske odpadke spreminjajo v nove izdelke – pogosto jih podjetja odkupijo nazaj kot poslovna darila in jih dopolnijo z delavnicami o ravnanju z odpadki za zaposlene. S strokovnjaki in zakonodajalci se povezujejo z namenom osvežitve tradicionalnih perspektiv.
Sodobno oblikovanje pospremijo s pripovedovanjem zgodb in še posebej radi vključujejo ranljive skupine. Kompleksnim temam dodajajo praktične rešitve: prepoznavne so denimo njihove stilske torbe, narejene iz odpadnih cerad, plezalnih vrvi in avtomobilskih pasov, med otroci pa nove pOSEBNE igrače, ki nastanejo iz rabljenih igrač. Skozi projekte, kot sta Morje plastike in 5 bilijonov čikov – skoraj toliko se ocenjuje, da se ogorkov na letni ravni odvrže v naravi in predstavljajo volumsko največji plastični odpadek, ki za nameček poleg nikotina vsebuje še več kot 7000 kemikalij, od katerih jih je vsaj 250 škodljivih za zdravje – ozaveščajo o različnih tematikah. Sodelovali so že z več kot 80 podjetji, 200 strokovnjaki in 15 občinami.

Več o tem, kako s kreativnostjo in inovativnimi pristopi spreminjajo odnos do odpadkov, si lahko ogledate na njihovi spletni strani.