Delna zapora Dolenjske ceste zaradi odstranjevanja nevarnih dreves

V skladu z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije bomo odstranili 24 nevarnih in oslabelih dreves, ki neposredno ogrožajo varnost ljudi v bližnjih stavbah ter sprehajalcev. Dela bodo potekala s specialnim dvigalom, ki bo zaradi nedostopnega terena in nevarnosti padca materiala na objekte postavljeno na polovici vozišča.

Voznikom in stanovalcem se zahvaljujemo za razumevanje, strpnost ter dosledno upoštevanje začasne prometne signalizacije.

Da namenski ukrepi nege mestnih gozdov dolgoročno prinašajo odlične rezultate, dokazuje današnje stanje na Grajskem griču. Tam smo v začetku leta 2025 za večjo varnost ljudi in objektov pod njim izvedli obsežno odstranitev nevarnih in oslabelih dreves. Projekt smo oblikovali na podlagi pobud občank in občanov, ki so se v objektih pod zahodnim pobočjem zaradi nestabilne brežine ter padajočega kamenja počutili ogrožene. Po večletnem usklajevanju in tehtnem premisleku strokovne komisije, v kateri so sodelovali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in drugih institucij, smo izbrali najustreznejšo rešitev za zagotovitev varnosti stanovalcev na Mestnem in Starem trgu ter obiskovalcev gozda in selektivno odstranili 205 nevarnih in oslabljenih dreves.

Fotografije današnjega stanja gozda na Grajskem griču prikazujejo, da je grič skrbno urejen, ponovno zelen, drevesa na njem pa so sedaj zdrava in varna za prebivalce in sprehajalce. Celotno območje smo takrat v okviru projekta dodatno zavarovali tudi s posebno varnostno mrežo, ki se vizualno zlije z okoljem in zagotavlja dolgoročno stabilnost pobočja.

S premišljenimi in strokovnimi ukrepi krepimo zdravje, odpornost mestnih dreves in gozda ter njihovo sposobnost prilagoditve na spreminjajoče se klimatske pogoje. Tako pripomoremo tudi k izboljšanju socialnih funkcij mestnih gozdov.

Skrb za varnost obiskovalcev in odstranjevanje obolelega drevja

Ukrepi v mestnih gozdovih Ljubljane obsegajo številne aktivnosti, ki so namenjene ohranjanju varnosti prebivalcev in zdravju gozda. Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih vsako leto izvajamo za zagotavljanje varnosti obiskovalcev, je odstranjevanje suhega in oslabelega drevja v vplivnih pasovih javnih poti. V okviru navedenega ukrepa zaradi varnosti mimoidočih odstranjujemo tudi suhe in nevarne veje (čiščenje krošenj). Zaradi varnosti, vitalnosti in zdravja gozdnih sestojev redno odstranjujemo tudi vse obolelo in s strani škodljivih dejavnikov ogroženo drevje. V tem pogledu je najpogostejši ukrep odstranjevanje smreke, prizadete zaradi namnožitve podlubnikov.

Skrb za rast in razvoj mladih gozdov

Razvoj gozda usmerjamo in spodbujamo tudi z gojitvenimi in varstvenimi deli, ki se vsako leto izvajajo vsaj na površini 5 ha. Nabor teh del je zelo pester in obsega vsa dela, ki so potrebna za rast drevja v času prvega desetletja. Med glavna negovalna dela uvrščamo obžetve, to je odstranjevanje zarasti in sproščanje posameznega mladega drevja, nego mladja, gošče ter letvenjaka. V primerih, ko v gozdu zaradi ujm prihaja do večjih vrzeli, se zaradi hitrejše obnove sestojev izvaja tudi sadnja avtohtonega gozdnega drevja.

Poleg gojitvenih del se redno izvaja tudi varstvena dela. Med slednjimi prevladuje zaščita mladih gozdnih dreves s premazi, s čimer zavarujemo rastline pred objedanjem divjadi. S temi deli krepimo vitalnost in odpornost gozdov, s spodbujanjem razvoja gozdov v smeri njihove bolj naravne drevesne sestave pa ohranjamo oziroma povečujemo biotsko raznovrstnost.

Varovanje biotske raznovrstnosti in ekocelice

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti varujemo avtohtone rastlinske in živalske vrste ter ohranjamo habitatna drevesa. Zunaj vplivnih pasov poti ohranjamo odmrla in odmirajoča drevesa ter jih prepuščamo naravnemu razkroju, saj zagotavljajo življenjski prostor številnim glivam, žuželkam, pticam in drugim organizmom. V mestnih gozdovih so osnovane tudi t.i. ekocelice, v njih je gozd po analogiji s pragozdom prepuščen naravnemu razvoju, zato je vsako poseganje v teh območjih prepovedano (tudi hoja).

Med pomembnejše ukrepe varstva gozdov sodi tudi spremljanje in odstranjevanje tujerodnih vrst. Med njimi so najpogostejše pajesen, pavlovnija, japonski dresnik ter enoletna suholetnica. Ukrepe prilagajamo posamezni vrsti, razširjenosti in značilnostim območja.

Vzdrževanje gozdne infrastrukture in tematske poti

Med glavnimi nalogami je skrb za gozdno infrastrukturo in zagotavljanje varnega dostopa ter gibanja po gozdnem prostoru. Skrbimo predvsem za prometnice javnega pomena, kot so večnamenske poti, večnamenske gozdne vlake, gozdne ceste, sprehajalne poti ter tekaške steze. Redno in kakovostno vzdrževanje gozdne infrastrukture je izjemno pomembno za zagotavljanje javnega zdravja. 

Po analogiji z dobro prakso iz Finske je bila na južnem pobočju Golovca v prostor umeščena tudi krožna gozdna pot V gozd po zdravje, ki uporabnikom podaja tudi usmeritve za spodbujanje čutov, sproščanje, dihanje ipd. Najbolj prepoznavna tematska in deloma tudi gozdna pot v mestu je Pot spominov in tovarištva, ki je osnovno vlogo zaznamovanja zgodovinskega spomina vsestransko presegla in postala najdaljši sklenjeni/krožni objekt zelene infrastrukture v mestu. Vsakoletna skrb za gozdne infrastrukturo izvajamo na podlagi predhodno usklajenih programov vzdrževalnih del. 

Gozdna pedagogika in usmerjanje obiskovalcev

V Mestni občini Ljubljana namenjamo del gozdov tudi za izvajanje gozdne pedagogike. Urejamo vstopne točke, ki se nahajajo na glavnih javnih vhodnih mestih v gozd in s tem skrbimo za dostopnost, informiranje in usmerjanje obiskovalcev v gozdu. Zaradi vse večjega števila obiskovalcev gozdnega prostora, nastajanja stihijskih stez ter hoje izven urejenih poti pa se na določenih, najbolj obremenjenih območjih kažejo težave z naravnim obnavljanjem gozdnega ekosistema, kar pri skrbi za gozd predstavlja še poseben izziv, ki se ga zavedamo. 

Skrb za varno, zdravo in lepo mestno zelenje redno ter skrbno izvajamo tudi zunaj strnjenih gozdnih površin. Ker se razmere na terenu hitro spreminjajo – naravni pojavi in nujne varnostne situacije namreč zahtevajo vsakodnevno prilagajanje prioritet – delo poteka neprekinjeno. Nekatere nujne ukrepe smo na spodnjih lokacijah tako že uspešno opravili, drugi pa so v teku ali v fazi načrtovanja za prihodnje tedne.

• Vrtec Trnovo: v sklopu projekta izgradnje novega vrtca smo zaradi ureditve območja odstranili 7 dreves.
• Park Tivoli: zaradi kar 80-odstotno suhe krošnje moramo odstraniti lipo, ki jo bomo predvidoma že v jesenskem času nadomestili z novim drevesom.
• Pod Jelšami: odstraniti moramo suhi hrast. Nadomestna saditev na tem mestu ni predvidena.
• Kamp Ježica: načrtujemo odstranitev oslabeli topola, ki jo bomo izvedli takoj, ko bo urejen varen dostop v kamp. Ker je sestoj dreves na tem območju že sedaj naravno dovolj gost, novega drevesa ne bomo dodatno posadili.
• Barjanski park: odstranili bomo poškodovano vrbo, ki jo bomo predvidoma zamenjali z novim drevesom v jesenskem času.
• Pot spominov in tovarištva (Vič): zaradi zagotavljanja varnosti sprehajalcev bomo odstranili dve suhi drevesi.
• Pod Kamno Gorico: ob cesti bomo zaradi dotrajanosti in varnosti odstranili dva suha lipovca.
• Slovenčeva cesta: odstraniti moramo 4 suhe oziroma pretežno suhe rdeče hraste in en suh ostrolistni javor.

V vseh primerih gre za ukrepe, ki so ključni za zagotavljanje varnosti prebivalcev in mimoidočih, pri čemer tam, kjer prostor in pogoji dopuščajo, vedno poskrbimo tudi za nove, nadomestne zasaditve. Nadomestne saditve bomo načrtovali in izvedli v skladu s preostalimi prednostnimi nalogami urejanja zelenih površin.