Dileme pri obravnavi robinije v slovenskih gozdovih

Zaradi velike uporabnosti je priljubljena pri lastnikih gozda, obenem pa velja za najbolj invazivno drevesno vrsto pri nas. Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako jo je najbolj ustrezno obravnavati.

Robinija je listopadna drevesna vrsta, ki jo je v Evropo iz Severne Amerike leta 1600 prinesel francoski botanik J. Robin (robinija!). Danes je to najbolj razširjena tujerodna drevesna vrsta v Evropi, razrašča se na kar 2,4 milijona ha površin. V Sloveniji je bila prvič omenjena ob koncu 18. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja so jo že uporabljali za pogozdovanje golih površin na Krasu, kjer se je dobro izkazala že pred črnim borom. Občutljiva je za veter, sneg in nizko temperaturo, zato jo je na splošno najti največ v vinorodnih območjih. Raste po nižinah in gričevju do okrog 600 m n. v. po skoraj vsej Sloveniji, največ v sredozemskem in panonskem svetu. Čeprav velja za zelo invazivno, se razmeroma redko sama razširi v gozd ali na obdelane površine. Kot pionir najraje naseli opuščene pašnike in travnike, poseke pod daljnovodi, požarišča in vetrolomne površine.

Dišeči medonosni cvetovi in sestavljeni listi

V prihodnosti bo o robiniji pri nas nedvomno še veliko razprav. Njeni zagovorniki menijo, da bi se zaradi trajnega in uporabnega lesa, dobrega vpliva na tla (jih utrjuje, varuje pred erozijo ter bogati z dušikom), medonosnosti in prilagodljivosti njen pomen v spremenjenih podnebnih razmerah lahko močno povečal. Njeni nasprotniki so po drugi strani prepričani, da bi jo morali zaradi invazivnosti, ponekod močnega lokalnega razširjanja in negativnega vpliva na biodiverziteto, načrtno odstranjevati. Zato bo v prihodnosti na mestu vprašanje, kako jo obravnavati. Zavod za gozdove Slovenije je leta 2015 v okviru priprave strategije za obnovo gozdov po žledu s potrebno previdnostjo že oblikoval stališče, s katerim se pri gospodarjenju z gozdom odstira tudi možnost gospodarjenja z robinijo. Ob tem so poudarili, da je pri obravnavi te vrste nujna previdnost, da jene bomo širili na nova območja ali je pospeševali. Tam, kjer je že razširjena, pa jo je treba tolerirati in v primerih, ko želimo boljšo kakovost lesa, tudi negovati. V vsakem primeru pa bi bilo smiselno njen vpliv na okolje ves čas spremljati in v primeru dokazanih nevarnih vplivov tudi ustrezno ukrepati.

Robinija na zaraščajoči se travniški površini

Avtor: dr. Robert Brus, Oddelke za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani