Drevo leta 2021 je kavkaški krilati oreškar

"Ta dogodek je svečanost in hkrati tudi praznik. Čeprav pravimo, da obeležujemo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, to ni naš praznik, to je praznik dreves," je ob razglasitvi povedal podžupan prof. Janez Koželj.

Osnovni namen akcije drevo leta je ozaveščanje o pomenu dreves in njihovem doprinosu h kakovosti življenja v mestu. Z izborom želimo spodbuditi opazovanje dreves in skrb meščank ter meščanov zanje, kajti vsak lahko s svojim odnosom do mestnih dreves prispeva k njihovi ohranitvi.

Glasniki pomena dreves za mesto

Poleti smo prejeli 32 predlogov meščank in meščanov za drevo leta. Med njimi je komisija izbrala sedem finalistov, končno odločitev o izboru drevesa leta 2021 pa smo prepustili meščankam in meščanom, ki so svoje glasove oddali v spletni anketi. Kavkaški krilati oreškar je prejel 315 oz. dobrih 23 odstotkov oddanih glasov (vseh je bilo 1.337) in je tako za eno leto postal glasnik pomembnosti skrbi za drevesa v mestu.

»Izbor dreves za glasovanje za drevo leta je vedno težka naloga, saj so vsa drevesa v mestu koristna oziroma imajo poseben pomen za občane. V letošnjem letu smo pri predlogih opazili nekaj kritik na račun nege dreves oziroma neprimernega ravnanja z njimi. Mestna občina Ljubljana sledi pravilom arboristične stroke, ki ne odobrava drastičnega zmanjševanja drevesne krošnje oz. odstranjevanja zdravih vrhov ali večjih vej,« je povedala Petja Pirnat, strokovna sodelavka Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, ki se ukvarja z mestnimi drevesi.

Letos smo zasadili že več kot 600 novih dreves

V Mestni občini Ljubljana se zavedamo izjemnega pomena dreves in si zato prizadevamo za ohranitev vsakega drevesa, če je le mogoče, sadimo pa tudi nova. Samo letos smo jih v sodelovanju z JP Voka Snaga zasadili več kot 600.
Zelo nas veseli, kadar občani v neposredni okolici zaznajo lepoto dreves, ki se spreminja z letnimi časi, in se zavedajo, da jim nudijo številne koristi.

Akcijo smo letos pripravili tretjič. Leta 2019 je naziv drevo leta prejela platana, ki stoji na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, lani pa povešava bukev na Vodnikovi cesti 93.

Nekoč obglavljeni bežigrajski »borec«

Kavkaškemu krilatemu oreškarju bi lahko rekli »borec«. To dvodebelno drevo, ki je visoko okoli 15 metrov in ima obseg enega debla dobra dva metra, je bilo v preteklosti nepravilno vzdrževano. Bilo je 'obglavljeno', kar drevo oslabi in povzroči bujno rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov in s tem večja možnost hitrejšega propada drevesa. Takšno obrezovanje lahko škoduje zdravju dreves, posledično pa to veča tveganje za njihovo neposredno okolico v prihodnosti.

Vseeno pa to drevo za enkrat uspešno prerašča poškodbe, ki so posledica nepravilne nege. »Drevo naj nosi sporočilo, da pri izbiri drevesa pazimo, katera vrsta je primerna za kateri prostor, ter v primeru, da izberemo vrsto, ki v končni velikosti raste širše, kot ima drevo na razpolago prostora, preverimo, ali je možno drevesu s pravočasno rezjo omejiti rast, ne pa je s tem ohromiti. Predvsem pa poudarjamo, da 'obglavljanje' dreves ni sprejemljivo,« je izpostavila Pirnatova.

Podžupan prof. Koželj pa je dodal: »To drevo je posebno, ker se je kljub obglavljanju in nepravilni negi v preteklosti znalo prilagoditi, in sicer tako, da je dobilo drugačno krošnjo, kot je značilno za to obliko dreves - krošnjo kroglaste oblike, ki zdaj opravlja tudi estetsko funkcijo. To drevo imajo otroci in tukajšnji sosedje radi, kljub njegovi težki usodi. In to je pomembno, kajti če imaš nekaj rad, potem za to skrbiš.«

Natančna starost tega drevesa ni znana oziroma je ni mogoče določiti na podlagi vizualne ocene. Predvidoma je drevo staro kot okoliški objekti, ki so bili zgrajeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanj so verjetno doslej skrbeli občani v neposredni okolici.

[YouTube,id=MBSJQDRJumc]
Nad zmagovalnim drevesom je navdušen tudi Trkaj. 

Zaradi dreves bolje živimo

»Anonimni predlagatelj je lepo opisal značilnost dotičnega drevesa ter simboliko, ki jo lahko najdemo v vsakem drevesu«, je dejala Pirnatova. Drevesa v mestu so namenjena nam in tudi zaradi njih bolje živimo. Proizvajajo kisik, porabljajo ogljikov dioksid, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje, zmanjšujejo moč vetra, so lepa in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Drevo kot »individuum« prispeva k celotni pokritosti mesta z listno maso in, gledano širše, pomaga pri blaženju vplivov na podnebne spremembe.

Zato poudarjamo, da je skrb za njih pomembna, da je pomembno, kako in koliko prostora jim namenimo, kako za njih skrbimo, jih vzdržujemo in varujemo pred poškodbami, posebno tista, ki so že dosegla določeno starost. Lastnosti, kot so listje, cvetovi, plodovi, semena, korenine, zakrivanje pogledov, senca, ki jo nudijo in drugo, kar nekateri dojemajo kot nevšečnosti, nikakor ne morejo biti razlog za odstranitev ali drastično obrezovanje. »Ob izbranem drevesu lahko pohvalimo skupnost, ki skrbi za to drevo, ga sprejema in se zaveda njegovih pozitivnih učinkov,« je še dodala.

Ponosna OŠ Savsko naselje

Na dogodku ob razglasitvi drevesa leta 2021 so se nam pridružili tudi učenke in učenci ter učiteljice Osnovne šole Savsko naselje, ki so program popestrili s kulturnimi vsebinami – zapeli in recitirali so nekaj pesmi o drevesih, s čimer so poudarili njihov pomen.

»Zelo smo veseli, da je zmagalo 'naše' drevo, ki ga dobro poznamo. Z veseljem sodelujemo pri dogodku v počastitev drevesom in bi bili skoraj užaljeni, če nas, ki smo v tem šolskem okolišu domačini, ne bi povabili zraven,« je šaljivo pripomnila ravnateljica šole mag. Verica Šenica Pavletič.

Ljubljana je mednarodno priznano mesto dreves

Ljubljana je prepoznana kot »mesto dreves« v okviru programa »Tree cities of the World«. Priznanje sta nam podelila Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki na ta način spodbujata mesta k skrbi za svoja drevesa.

Podeljevalci priznanja so izpostavili, da v Ljubljani s številnimi aktivnostmi pomembno prispevamo k mednarodnim prizadevanjem za priznanje krajev in mest, ki se zavzemajo za to, da se gozdovi in drevesa v mestih in okolici pravilno negujejo, da z njimi trajnostno upravljamo in to tudi primerno obeležimo.

Kavkaški krilati oreškar (Pterocarya fraxinifolia)

Domovina drevesa sta Kavkaz in severni Iran. Je mogočno drevo z močno rastjo, zahteva veliko prostora. Običajno ima več debel, tvori gosto krošnjo, ima velike pernate liste, ki so sestavljeni iz več suličastih lističev. Plod tvorijo 20 - 40 centimetrov dolgi grozdi z nanizanimi drobnimi oreški, z dvema kriloma, ki ostanejo na drevesu v zimskih mesecih do pomladi. Drevo proizvaja številne koreninske izrastke, posebno na vlažnih tleh, in če so poškodovane korenine.