ETM 2026: Ranljivi udeleženci v prometu

V Evropskem tednu mobilnosti spodbujamo uporabo trajnostnih, dostopnih in varnih oblik mobilnosti. Sočasno potekajo tudi Dnevi prometne varnosti pod okriljem Evropske mreže prometnih policij, četrtek, 17. september, pa je razglašen za dan brez smrtnih žrtev. To je tudi cilj Vizije nič, katere zavezo je župan Zoran Janković kot prvi župan v Sloveniji podpisal že leta 2017. 

Na Mestni občini Ljubljana za zagotavljanje varne mobilnosti ves čas skrbimo z različnimi ukrepi, nekateri so tudi del letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. Tako že potekajo oziroma se bodo v kratkem pričele prenove Barjanske, Zaloške, Jurčkove in Litostrojske ceste ter Tbilisijske in Peruzzijeve ulice, za večjo varnost in udobje kolesarjev in pešcev smo že uvedli začasno preureditev Miklošičeve ceste, urejamo nove pomožne kolesarske pasove in kolesarske oznake, skrbimo za spoštovanje hitrostnih omejitev in izvajamo številne preventive aktivnosti za vse generacije. Lani smo skupaj z Zavodom Varna pot odprli Park varne mobilnosti, kjer potekajo tako programi za opolnomočenje žrtev prometnih nesreč kot na praktično izobraževanje otrok in mladostnikov o trajnostni in varni mobilnosti, v okviru letošnjih dogodkov pa se bodo 18. septembra mladostniki tam udeležili tudi brezplačne delavnice vožnje z e-skirojem.

Električni skiroji spadajo med lahka motorna vozila. Zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti, ki dosežejo do 25 km na uro, predstavljajo večje tveganje za uporabnike, ob zaviranju, sploh pri višjih hitrostih, pa so nestabilni. Želimo si, da se njihovi uporabniki teh tveganj zavedajo, da poznajo pravila ter jih upoštevajo, ter da poskrbijo za lastno varnost tudi z uporabo zaščitne čelade in vidnostjo v prometu. 

Ne glede na to, da je uporaba zaščitne čelade zakonsko obvezna do 18. leta, Agencija za varnost prometa, Policija in Univerzitetni klinični center priporočajo uporabo vsem voznikom, saj so posledice padcev (predvsem poškodbe obraza in glave) brez nje praviloma težje.

Vozniki e-skirojev morajo voziti po površinah, namenjenih kolesarjem. Kjer teh površin ni, morajo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 kilometrov na uro. Vozniki morajo v območju skupnega prometnega prostora voziti tako, da ne ogrožajo pešcev, v območjih za pešce pa lahko vozijo le z maksimalno hitrostjo pešca. E-skiroji so skoraj neslišni, zato jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, prav tako pogosto ne pričakujejo, da so tako hitri, zato lahko pride do neustreznih ali prepoznih reakcij pešcev oziroma drugih udeležencev v prometu. Nase naj zato vozniki e-skirojev opozorijo z zvočnim signalom. 

Na voznike e-skirojev pa morajo biti še posebej pozorni vozniki motornih vozil. Pri prehitevanju morajo dosledno upoštevati minimalno bočno razdaljo, ki znaša najmanj 1,5 metra in prehitevanje izvesti le tedaj, ko je to povsem varno. Zaradi majhne površine silhuete so uporabniki e-skirojev tudi slabše vidni.

Zakon določa, da mora imeti voznik e-skiroja ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Vsem voznikom električnih skirojev svetujemo, da med vožnjo ne uporabljajo slušalk ali mobilnega telefona, saj to odvrača pozornost od dogajanja v prometu. Tako zlahka spregledajo pešca, otroka, starejšega udeleženca, ali druge izpostavljene skupine udeležencev, npr. gibalno ovirane. Agencija za varnost prometa priporoča tudi ničelno toleranco do alkohola v prometu.