Evropski dan družinskih oskrbovalcev

Na dan neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Združenja po vsej Sloveniji potekajo akcije ozaveščanja. Vabljeni, da se jim pridružite, jim sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na spletni strani Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Razširimo glas neformalnih oskrbovalcev!

V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo troje:

• brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi
• družinski in drugi neformalni oskrbovalci danes nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč
• da sami družinski oskrbovalci in družba prepoznamo vlogo družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, je potrebno več let vztrajnega ozaveščanja in javne pomoči

Delo družinskih oskrbovalcev je pomembno in zahtevno

V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Na Mestni občini Ljubljana že vrsto leto preko javnih razpisov sofinanciramo program Inštituta Antona Trstenjaka Mreža medgeneracijskih programov za kakovostno staranje, katerega del so tudi tečaji za družinske in druge neformalne oskrbovalce, svetovanja in skupine za samopomoč.
Pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka deluje tudi Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev, ki povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije. Zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje.

Pravična delitev oskrbe

Letošnja tema Evropskega dneva družinskih oskrbovalcev je pravična delitev oskrbe. Poudarjamo, da bi bila potrebna pravičnejša porazdelitev oskrbe med formalno in neformalno. Na Mestni občini Ljubljana se tako zavzemamo za sistemsko ureditev in sprejem kakovostnega zakona, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo ter nasprotujemo temu, da se sistem dolgotrajne oskrbe gradi na laični domači oskrbi. Prenos oskrbe na družinske člane in prostovoljce se nam ne zdi ustrezna rešitev, saj v praksi to največkrat pomeni, da se izvajanje oskrbe prenese na ženske in to (pod določenimi pogoji) za plačilo v višini minimalne plače ali prostovoljno, kar posredno vpliva na povečevanje obremenjenosti, ekonomske odvisnosti in neenakosti žensk. Zato je pomembna tudi delitev oskrbe med družinskimi člani in s tem v povezavi večje vključevanje moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih.

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu smo občine sicer dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu. Ta predstavlja eno od oblik pomoči v okviru socialnovarstvene storitve pomoč družini in obsega »socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko ta lahko nadomesti institucionalno varstvo« (npr. v primeru kronične, dolgotrajne bolezni). Na območju Mestne občine Ljubljana pomoč družini na domu izvajata javni zavod Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) in zasebni izvajalec Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki mu je MOL podelila koncesijo. Več si lahko preberete tukaj.