Galerija Kresija mala odprla svoja vrata

Razstavišče predstavlja pomembno začasno pridobitev za kulturno infrastrukturo mesta in bo primarno namenjeno predstavitvi mladih umetnic in umetnikov ter bo prispevalo k njihovi večji prepoznavnosti in vključevanju v profesionalno kulturno okolje. Hkrati z odprtjem novega razstavišča izražamo jasno podporo mladim ustvarjalcem in razvoju kulture, ki se danes sooča s številnimi izzivi in potrjuje zavezanost mesta k razvoju kulturne infrastrukture in sodobne umetnosti. Vizija razstavišča je sinhronizirana z Vizijo Supermesto 2045, v kateri je poudarjena vloga umetnosti pri oblikovanju identitete mesta. 

Galerija Kresija mala ima površino 31,1 m2, njene mere pa so 8,6 x 3,61 metra. Začasno pop-up razstavišče bo najmanj do junija 2027 gostilo različne razstavne projekte. Novi prostor dopolnjuje obstoječo kulturno ponudbo mesta ter odpira možnosti za nove načine predstavljanja umetnosti, eksperimentiranje z razstavnimi formati in neposreden stik z obiskovalci. Koncept izhaja iz sorodnega modela, ki ga uspešno izvaja Galerija Kresija – prostora, ki z javnostjo komunicira neposredno prek velikih izložbenih oken in ostaja prisoten v mestnem prostoru tudi zunaj odpiralnega časa. Istim načelom odprtosti, dostopnosti in vidnosti sledi tudi novo prizorišče, ki razstavne vsebine približuje mimoidočim in širši javnosti. Vizualni koncept temelji na odnosu med matično galerijo in njenim »podmladkom«. Začasna, sveža in gibljivejša različica ohranja identiteto Galerije Kresija, hkrati pa omogoča bolj eksperimentalno, odzivno in neposredno predstavljanje vsebin. Poimenovanji Galerija Kresija velika in Galerija Kresija mala zato ne označujeta velikosti obeh prostorov, temveč predvsem njun medsebojni odnos: uveljavljeno osrednjo galerijo in njen manjši, fleksibilnejši ter eksperimentalni razstavni prostor. Začasno prizorišče je prostor srečevanja, raziskovanja in novih pogledov – odprt prostor za razstavne projekte, ki se odzivajo na okolje, v katerem nastajajo.

Kot prva je v Galeriji Kresiji mala do 6. septembra 2026 na ogled razstava Kolektiva Arhiv z naslovom APPN – Arhivov podrobni prostorski načrt.

Kolektiv Arhiv sestavljajo mladi umetniki in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Filozofske fakultete. Med njimi je tudi Tim Topić, študent ALUO in dolgoletni prejemnik štipendije Mestne občine Ljubljana za nadarjene. Z njim smo v preteklosti že uspešno sodelovali pri razstavah štipendistov v atrijih Mestne hiše.

Razstava APPN je vmesni korak v širšem projektu Kolektiv Arhiv, ki se poglablja v odtujeno, a hkrati prepoznavno vizualno in prostorsko manifestacijo sistema materialne in energetske proizvodnje. Člani Kolektiv Arhiv se zadnje pol leta gibljejo po obronkih slovenske industrijske infrastrukture, od energetskih in logističnih vozlišč do območij težke proizvodnje. Naslov APPN se igrivo navezuje na dokument, ki ga pri vodenju občine pogosto srečate: OPPN. Ker je Kolektiv Arhiv prvi razstavljavec v novem galerijskem prostoru, v nekem smislu postavljajo prvo definicijo tega prostora.

Fotografska dokumentacija in strokovni ogled za projekt sta bili izvedeni v podjetjih in institucijah: Reaktorski infrastrukturni center Instituta Jožef Stefan, Kolektor Etra, Energetika Ljubljana, Termoelektrarna Šoštanj, ELES in Nuklearna elektrarna Krško.