Gradnja kanala C0 je zaključena

Z zaključkom zadnjega, 119,5 metrov dolgega odseka od skupno 12,4 kilometrov dolgega povezovalnega kanala C0 se zaključuje eden ključnih infrastrukturnih projektov v Ljubljani v zadnjih desetletjih na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ljubljansko kanalizacijsko omrežje, ki skupno obsega 1.288 kilometrov, pa je prvič celovito povezano v varno in učinkovito odvajanje komunalnih odpadnih voda.  Zaključek projekta predstavlja pomemben korak k dolgoročni zaščiti vodnih virov in izboljšanju kakovosti bivanja v Ljubljani.

Kanalizacijsko omrežje je eno ključnih infrastrukturnih omrežij Mestne občine Ljubljana, ki omogoča odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter s tem varovanje virov pitne vode in okolja. S tem neposredno vpliva na kakovost bivanja in zdravje meščank in meščanov. V Ljubljani se razvija že več kot 100 let. Skozi desetletja se je postopno širilo in nadgrajevalo, danes pa obsega že 1.288 kilometrov. Od tega je bilo v Mestni občini Ljubljana v času župana Zorana Jankovića ukinjeno 20.000 greznic ter zgrajenega 300 kilometrov omrežja.

Leta 2007 je bila priključenost na ljubljansko kanalizacijsko omrežje 68-odstotna, z izgradnjo povezovalnega kanala C0 pa bo 98-odstotna, to pa predstavlja pomemben korak k zmanjševanju obremenitev okolja in ukinitvi dodatnih 6.500 greznic.

S povezovalnim kanalom C0 je ljubljansko kanalizacijsko omrežje dograjeno. Kanal C0 omogoča boljši pretok in razbremenitev obstoječega sistema, večjo zanesljivost delovanja in bolj nadzorovano ter varno odvajanje odpadnih voda.

Kanalizacijski sistem Ljubljane sestavljajo trije glavni zbiralniki odpadnih voda, in sicer A0, B0 in sedaj še C0:

• A0: 27.383 objektov, 242.916 prebivalcev (od tega že 227.368 priključenih),
• B0: 7.535 objektov, 52.724 prebivalcev (42.118 že priključenih),
• C0: 9.558 objektov, 40.042 prebivalcev (29.972 že priključenih).

Vsi trije zbiralniki skupaj tvorijo hrbtenico kanalizacijskega sistema, ki odpadne vode vodi do Centralne čistilne naprave Ljubljana, kjer se te ustrezno očistijo, preden se vrnejo v okolje.

Projekt predstavlja enega največjih korakov k ukinitvi greznic na območju Ljubljane v zadnjih desetletjih. Omogočena bo priključitev individualnih sistemov iz naselij ob reki Savi (npr. Stožice, Ježica, Šmartno ob Savi, Vodice in Medvode), kjer kanalizacija doslej ni bila v celoti urejena. S tem se omogoča ukinitev 6.500 greznic, poleg 20.000 greznic, ki smo jih ukinili v zadnjih 20 letih. Odpadne vode se bodo namesto v individualnih sistemih zbirale v enotnem, nadzorovanem sistemu, kar zmanjšuje tveganja za onesnaženje tal in podzemne vode ter izboljšuje upravljanje odpadnih voda.

Načrtovanje povezovalnega kanala C0 sega več desetletij nazaj. Razvoj kanalizacijskega sistema Ljubljane je bil predstavljen že leta 1971 v strokovni publikaciji Gradbeni vestnik, idejne rešitve za traso povezovalnega kanala pa so nastajale v 80. letih prejšnjega stoletja. Trasa kanala C0 je bila prvič vključena v prostorske načrte leta 1991, nato pa ponovno potrjena ob sprejemu občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana leta 2010, kjer je bila vključena tudi v celovito presojo vplivov na okolje.

Projekt je bil kasneje vključen v širši evropsko podprti projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, ki vključuje nadgradnjo kanalizacijskega sistema v občinah Medvode in Vodice, izgradnjo povezovalnega kanala C0 ter nadgradnjo Centralne čistilne naprave Ljubljana. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z evropsko pobudo JASPERS, ki je izvedla neodvisni pregled projektne dokumentacije in investicijskih podlag. Po zaključku postopka je Evropska komisija avgusta 2017 projekt odobrila ter mu dodelila finančni prispevek v višini 81 milijonov evrov (69 mio EUR Evropska unija ter 12 mio EUR Republika Slovenija).

Gradnja kanala C0 je potekala postopno po posameznih odsekih, saj gre za linijski infrastrukturni objekt. V letih 2014–2025 je bilo izdanih več gradbenih dovoljenj za posamezne faze projekta. Gradnja je bila ves čas predmet nadzora pristojnih institucij, v postopkih pa so bile obravnavane tudi okoljske presoje in pravna vprašanja, povezana z umeščanjem projekta v prostor. Do leta 2023 je bilo zgrajenih več kot 12 kilometrov kanala, zadnji, 119,5 metra dolg odsek pa je bil dokončan spomladi 2026, s čimer je bil projekt v celoti zaključen.

Večji del Ljubljane leži na vodovarstvenih območjih, celotno mesto pa na napajalnih območjih virov pitne vode. Kot že izpostavljeno je kanalizacijsko omrežje na vodovarstvenih območjih prisotno že desetletja, med drugim v Stegnah, na Glinškovi ploščadi in ob Saveljski cesti v bližini vodarne Kleče, ki ležijo celo na VVO I A. Kanalizacijsko omrežje na tem območju deluje že od leta 1969, torej 57 let in na njem nikoli nismo zaznavali problemov.

Pri načrtovanju in izvedbi projekta je bila posebna pozornost namenjena varovanju vodnih virov. Na podlagi strokovnih analiz in hidrogeoloških študij ter strokovnih mnenj, ki jih je pripravila stroka Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS), so bili uvedeni dodatni zaščitni ukrepi, med drugim armiranobetonska kineta na najbolj občutljivem delu trase, stalni monitoring podzemne vode (pred gradnjo, med gradnjo in v času obratovanja), redni pregledi vodotesnosti ter sistem za zgodnje zaznavanje morebitnih puščanj.

Dodatni zaščitni ukrepi vključujejo:

• hidrogeološki nadzor med gradnjo,
• pregled kanala s TV kamero pred in med obratovanjem,
• izvedbo treh piezometrov (vrtin) za izvajanje monitoringa podzemne vode (spremljanje nivojev in kakovosti),
• monitoring vplivov v času gradnje in obratovanja (vzorčenje in fizikalno-kemijske analize podzemne vode),
• letni pregled vodotesnosti kanala C0,
• sistem za samodejno zaznavanje morebitnih puščanj (ta sistem je dodan preventivno kot dodatna zaščita),
• dodatno zaščito kanala v dolžini 2,1 km z neprepustno armiranobetonsko kineto.
   

Tehnološka izvedba kanala temelji na sodobnih materialih in rešitvah. Cevi iz centrifugiranega poliestra, nameščene tudi do šest metrov pod zemljo, sodijo med najnaprednejše rešitve na tem področju. Njihova življenjska doba je ocenjena na najmanj 150 let, materiali pa so neprepustni, kar dodatno prispeva k varnosti sistema.

Analize so pokazale tudi, da je kanal C0 kot linijski objekt potresno varen.

Vse navedeno zagotavlja visoko stopnjo varovanja vodnih virov skozi celoten življenjski cikel sistema.

Povezovalni kanal C0 je linijski infrastrukturni objekt, kar pomeni, da se je gradil po etapah. Gradbena dovoljenja so bila zato pridobljena postopno, in sicer za posamezne odseke. Skupno je bilo pridobljenih 8 gradbenih dovoljenj, od tega za zadnji odsek septembra 2025, dela pa so se začela izvajati marca 2026, po tem, ko je pristojno ministrstvo zavrnilo vse pritožbe.

V obdobju gradnje je bilo izvedenih več postopkov nadzora, pri katerih niso bile ugotovljene nepravilnosti ali odstopanja od predpisov. Skupno je bilo med gradnjo odprtih 19 inšpekcijskih postopkov.

Kronološki pregled gradnje kaže postopno napredovanje projekta:

• 2019: skupna dolžina 8.596 m,
• 2020–2021: gradnja ni potekala,
• 2022: skupna dolžina 9.072 m,
• 2023: skupna dolžina 12.256 m,
• 2024–2025: gradnja ni potekala; nezgrajenih je ostalo še 119,5 m (gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno septembra 2025, vendar zaradi pritožb v letu 2025 še ni bilo dokončno),
• marec 2026: dokončnost zadnjega gradbenega dovoljenja in začetek gradnje na zadnjem odseku (119,5 m) – v začetku aprila je bil zaključen celoten odsek, skupna dolžina znaša 12.376 metrov.

Izgradnja povezovalnega kanala C0 je del širšega kohezijskega projekta »Čisto zate« z nazivom »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, ki združuje nadgradnjo kanalizacijskega sistema v občinah Medvode in Vodice, izgradnjo tretje faze Centralne čistilne naprave Ljubljana ter širitev kanalizacijskega omrežja v aglomeracijah Mestne občine Ljubljana, večjih od 2000 populacijskih enot.

Skupna vrednost projekta znaša dobrih 135 milijonov EUR z DDV. Od tega je 81.034.312 EUR sofinanciranja, in sicer:

• prispevek EU: 68.879.165,20 EUR,
• prispevek Republike Slovenije: 12.155.146,80 EUR.

Preostala sredstva (54.589.673 EUR) zagotavljajo Mestna občina Ljubljana ter občini Medvode in Vodice.

Zaključek gradnje povezovalnega kanala C0 pomeni pomemben mejnik v razvoju kanalizacijskega sistema v Ljubljani. S tem je sistem prvič dograjen, kar omogoča učinkovitejše odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter bistveno prispeva k varovanju okolja in virov pitne vode.

Projekt hkrati omogoča ukinitev greznic in priključitev novih uporabnikov na javno omrežje, kar dolgoročno izboljšuje kakovost bivanja ter zagotavlja trajnostni razvoj mesta.