In memoriam: Aleksandra Kornhauser Frazer

Na dan žalne seje bo v Mestni hiši do večera odprta tudi žalna knjiga.

Aleksandra Kornhauser Frazer se je rodila 26. septembra 1926 v Škofji Loki.
Po končani osnovni šoli v Škofji Loki je leta 1942 vstopila v mladinsko gibanje med NOB. Po vojni je končala učiteljišče, nato pa začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah. Leta 1963 je ob delu diplomirala iz kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje tudi doktorirala. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Švici in Angliji ter kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA.
Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi dekanja. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno profesorico kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih inštitucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost pri UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.
Leta 1988 je bila izbrana za eno prvih članic Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea) med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu.
Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji.
Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Je tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Akademije znanosti tretjega sveta.

Njeni dosežki so zapisani v 30 knjigah, objavila je več sto strokovnih in znanstvenih člankov za domače in tuje strokovne revije, več knjig ter dvajset učbenikov in monografij s področja kemije in kemijske informatike.
Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.