In memoriam: Milena Zupančič

Milena Zupančič, ki je naziv častna meščanka Ljubljane prejela leta 2025, je v svoji karieri ustvarila številne nepozabne gledališke in filmske vloge, s katerimi se je za vedno usidrala v naša srca in spomin. Poleg neponovljive igralske kariere je bila aktivna tudi na številnih drugih področjih in prav vsega se je lotevala z veliko odgovornostjo, strastjo in neverjetno energijo.

V obrazložitvi smo takrat zapisali: Igralka Milena Zupančič nedvomno sodi v sam vrh slovenskih gledaliških in filmskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Njen umetniški opus obsega številne izpiljene igralske stvaritve v gledališču in na filmu, pa tudi na radiu in televiziji.
Milena Zupančič se je takoj po študiju dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem in hipoma zablestela. V tem obdobju (1969–1979) je nanizala 25 izjemnih vlog različnih žanrov (Zofija v Izgubljenem sinu, Caetana v Osvajalcu, Francka v Kralju na Betajnovi, Blanche v Tramvaju Poželenje in druge). S svojo karizmo in vrhunskimi interpretacijami je bliskovito osvojila tako občinstvo kot strokovno javnost, nagrade in pohvale so se kar vrstile.
V istem času je meteorski vzpon doživljala tudi s svojimi filmskimi vlogami. Leta 1973 je z Meto v Tavčarjevem Cvetju v jeseni v Klopčičevi režiji ustvarila lik, ki se je za vekomaj zapisal v spomin mnogoštevilnih gledalcev. Bila je Tončka v Pretnarjevem Idealistu in pretresljiva Karolina Fadler v Klopčičevem Vdovstvu Karoline Žašler. Tudi za vse te filmske vloge je prejela številne nagrade.
Leta 1979 se je pridružila igralskemu ansamblu SNG Drama Ljubljana, vmes je nekaj let ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču in na svobodi, potem pa se je vrnila v ljubljansko Dramo in ostala njena članica do upokojitve. Oblikovala je številne karakterne in nosilne vloge čustveno zapletenih zrelih žensk in v zelo različnih vlogah enako sugestivno upodabljala like tako iz klasične kot iz sodobne dramatike (Administratorka v Smoletovih Zlatih čeveljcih, Lenka v Šeligovi Svatbi, Maša v Treh sestrah Čehova, Irena v Uganki Dušana Jovanovića …).
Poseben pečat je vtisnila s suvereno interpretacijo kompleksnih likov v delih Henrika Ibsena in Shakespeara. Prejela je mnoge nagrade tako na gledališkem kot filmskem področju, Borštnikovo nagrado je prejela kar štirikrat. V letu 1993 je za umetniški prispevek k slovenski kulturi prejela Prešernovo nagrado in leta 1999 Borštnikov prstan. V letošnjem letu ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado »Marija Vera« za življenjsko delo.
Priznana je tudi v širšem gledališkem in kulturnem prostoru nekdanje Jugoslavije. S sugestivno interpretacijo, pretanjenim občutkom za detajle in vrhunsko izrazno močjo že več desetletij bogati slovensko kulturno krajino in tudi v zadnjih letih z nič manj silovito izpovednostjo dokazuje svoje neprekosljivo igralsko mojstrstvo. 

Daljši pogovor z Mileno Zupančič si lahko preberete tudi v glasilu Ljubljana, ki je izšlo ob podelitvi najvišjih priznanj mesta Ljubljane.  

Na Mestni občini Ljubljana smo počaščeni, da je Milena Zupančič častna meščanka Ljubljane. Ohranili jo bomo v spoštljivem spominu.