Kaj se o ločevanju odpadkov lahko naučimo iz tujine?

Izkušnje Göteborga: od digitalizacije do plavajočih zbirnih točk

Evropska mesta se danes soočajo z velikim izzivom – kako zmanjšati količino odpadkov ter hkrati organizirati njihove zbirne in transportne sisteme na način, ki bo okoljsko odgovoren, stroškovno učinkovit in prijazen do prebivalcev. Tokratne uporabne lekcije, ki jih bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) delila tudi z lokalnimi deležniki, zajemajo digitalizacijo zbiranja - za zmanjševanje logistike, večjo odgovornost gospodinjstev ter pravičnejše plačevanje -, primer elektrifikacije flote vozil za odvoz odpadkov v Göteborgu in uvedbo inovativne dostopne točke na reki za zbiranje kosovnih in drugih odpadkov. Vse to so rešitve, ki jih lahko prilagodimo razmeram Ljubljanski urbani regiji.

Za čistejša mesta in regije

V evropskem projektu Clear Cities se RRA LUR izmenjuje znanja in primere dobrih praks z mesti in regijami šestih držav s ciljem, da jih partnerji nato prilagajajo lokalnim potrebam, oblikujejo pametnejše rešitve in inovativne politike za prehod na trajnostno ravnanje z odpadki. Po srečanjih v Španiji, na Nizozemskem in v Ljubljani se je partnerstvo jeseni sestalo v Göteborgu na Švedskem, tokrat na temo trajnostne logistike pri zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. Izmenjevali so znanja in dobre prakse, primeri iz Švedske in partnerskih regij kažejo, da je prihodnost ravnanja z odpadki v digitalizaciji, elektrifikaciji in novih skupnostnih pristopih.

Odvoz odpadkov v pravem trenutku, elektrifikacija ter reciklirna točka na vodi zanimivi tudi za nas

V Göteborgu pred individualnimi hišami stojijo trije zabojniki za odpadke, v katerih pa so po dva ali tri frakcije za še bolj ločeno zbiranje odpadkov. Jasen ritem odvoza – na en, dva ali tri tedne, odvisno od zabojnika – povečuje odgovornost gospodinjstev za pravilno ločevanje in olajša logistiko na ravni mesta. Še več pa se lahko naučimo iz sistema, kot ga je predstavila regionalna agencija Lamoro iz Piemonta, kjer sistem za pametno upravljanje odpadkov šele uvajajo, računajo pa z visoko učinkovitimi rezultati iz Rima in Lombardije. Vsak zabojnik ima vgrajen senzor napolnjenosti, pametno ključavnico in sistem za količinsko merjenje odpadkov po uporabniku. Tovrstna digitalizacija omogoča bolj učinkovito načrtovanje zbiranja, pravičnejšo cenovno politiko (plačilo po količini) in ukinja pojav prepolnih zabojnikov za odpadke. Podoben digitalni sistem, ki omogoča odvoz v ravno pravem trenutku, je predstavilo tudi mesto Apeldoorn na Nizozemskem, ki je kljub rasti količine posameznih frakcij uspelo reducirati poti in delovne ure. V zadnjih dveh letih so denimo uspeli ločeno zbrati 20 % plastike in papirja več, za to pa so porabili dobrih 10 % manj časa. Pri nas VOKA SNAGA ločeno zbere 67 % odpadkov, kar je zavidljiva številka, uvedba digitalizacije pa bi sistem pomembno okrepila.
Elektrifikacija voznega parka je druga velika tema. V mestu Göteborg že od leta 2015 niso več odvisni od fosilnih goriv, do leta 2030 pa želijo vsaj 60 % flote elektrificirati. V sodelovanju s podjetjem Volvo so razvili električne tovornjake za odvoz odpadkov – zdaj jih imajo že 15. Vozniki so zadovoljnejši, vozila zahtevajo manj vzdrževanja, manj pa je emisij in hrupa v mestu. Z vidika politik gre za odličen primer inovativnega javnega naročanja.
Srečanje je ponudilo tudi ogled vakuumskega sistema Envac. Stanovalci vreče ločenih odpadkov vržejo skozi lična vratca v hodnikih bloka, ki vodijo odpadke po cevovodih v podzemne zbiralnike. Tudi ta sistem omogoča zmanjšanje prometa v stanovanjskih četrtih, prebivalcem pa enostavnejše ločevanje.

Odlagališča so v Göteborgu minimizirana zaradi sežigalnice v zbirnem centru Renova. Odpadke večinoma pretvorijo v energijo, s katero oskrbujejo 1/3 regije z daljinskim ogrevanjem, zadovoljijo tudi 5 % potreb mesta po elektriki. Visok ogljični odtis izhaja skoraj v celoti iz sežiga fosilnih materialov (plastik) – kot večina čakajo na uvedbo proizvajalčeve odgovornosti na ravni EU, kar bi odločilno vplivalo na količino nastale plastike, katere proizvodnja se je v zadnjih petdesetih letih globalno povečala kar 200-krat. Načrtujejo tudi zajem CO₂ na licu mesta, transport in shranjevanje pod morjem. Večjo kakovost ločevanja odpadkov na zbirnih mestih obljublja tudi umetna inteligenca. Ena lokalnih univerz je predstavila projekt CertAIn, v katerem testira ločevanje odpadkov z njeno pomočjo.
Največ zanimanja pa je med mesti in regijami požela plavajoča zbirna točka. Ta po dva tedna gostuje na izbranih delih mesta ob reki in prebivalcem omogoča oddajo različnih vrst odpadkov na vodi (kosovni odpad, izdelki za ponovno uporabo, nevarni odpadki, les, kovine itd.). Pilotna rešitev, ki zmanjšuje potrebo po uporabi osebnih avtomobilov in vožnjo velikih vozil za odvoz odpadkov v stanovanjskih območjih, je leta 2021 prerasla v redno mestno storitev, točko pa premeščajo s pomočjo vlačilca na električni pogon. Ker je storitev priročna, dviguje okoljsko odgovornost in spodbuja povezovanje skupnosti, je med prebivalci odlično sprejeta.

ETRI - glas skupnosti in ponovne uporabe

Na obisku se je RRA LUR kot del mreže lokalnih deležnikov, ki se je oblikovala v okviru projekta Clear Cities, pridružila tudi Lenka Puh iz skupine ETRI. Ta povezuje lokalne iniciative, socialne podjetnike in krožne prakse na področju ponovne uporabe in souporabe. S konkretnimi projekti – od obrokov za starejše, ki jih kuhajo tudi iz presežkov, ki jih dnevno zberejo v mreži živilskih trgovin podjetja Lidl ter pridobijo s strani kmetij in drugih donatorjev ter delijo Pod Strehco v ljubljanskih Mostah, do krepitve kompetenc ranljivih skupin, ki proizvajajo trajnostne izdelke in podpore start-upom s socialno noto - ETRI dokazuje, da grajenje skupnostnih praks pomembno zmanjšuje količino odpadkov, obenem pa krepi lokalno ekonomijo.

Navdih za trajnostne rešitve doma

Tudi v naši regiji so pogoji za uvedbo podobnih rešitev zreli – od digitalnih orodij za boljši pregled nad ločevanjem in optimizacijo do novih skupnostnih praks, ki povezujejo prebivalce. CLEAR CITIES bo pri tem pomembna podpora.