Kako bomo v prihodnje razvijali turizem v Ljubljani?

Letošnje leto je bilo (in je še vedno) za turizem izjemno težko in zahtevno. Zato je izjemnega pomena, da imamo načrt, po katerem bomo naprej razvijali turizem kot pomembno gospodarsko panogo, ob upoštevanju tudi njenega velikega socialnega pomena, je ob predstavitvi Strategije razvoja turistične destinacije Ljubljana in ljubljanska regija 2021–2027 na seji Mestnega sveta MOL poudarila mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. »Letošnje črne kratkoročne napovedi so se po tehtnem premisleku in preučitvi novih znanstvenih in strokovnih dognanj ublažile. Z dokumentom pa gledamo tudi precej naprej, ko se bo turizem ponovno zagnal. In zagnal se bo zagotovo. Zato moramo biti na te čase pripravljeni.«

Temelji razvoja

Strategija gradi na temelju ugotovitev, da je Ljubljana ustvarila zavidanja vredne razvojne rezultate v prejšnjem strateškem obdobju, zato je smiselno nadaljevati na temeljih, kot so zagotavljanje sobivanja lokalnega prebivalstva in turistov, razpršenost turistične ponudbe zunaj ozkega mestnega jedra, sledenje načelu trajnosti in razvoju turistične ponudbe, ki vodi v večjo porabo obiskovalcev.

Vsebinske novosti

Z novo strategijo želijo pri Turizmu Ljubljana slovensko prestolnico pozicionirati kot vodilno in najustvarjalnejšo mestno destinacijo trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Nova strategija prinaša vrsto vsebinskih novosti, ki bodo usmerjene v ustvarjanje inovativnih turističnih doživetij in privlačnosti, podaljšanje povprečne dobe bivanja v destinaciji, povečanje dnevne porabe turistov in povezovanje turizma z drugimi pomembnimi področji.

V ospredju tudi lokalno prebivalstvo

Ključna rdeča nit pri pripravi strategije pa je bila, da osrednji strateški dokument turizma ni osredotočen le na obiskovalce, ampak tudi na lokalne prebivalce. Ti ustvarjajo mesto in so njegovi najboljši ambasadorji, zato njihov pozitiven odnos do turizma ostaja ključnega pomena. Nujno je načrtovanje turističnega razvoja, ki zagotavlja sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev ter gre z roko v roki s povečevanjem kakovosti življenja prvih. Pobude v strategiji so oblikovane s ciljem preusmeritve turističnih tokov izven mestnega jedra in s ciljem okoljske razbremenitve prostora.

Skrb za trajnost

Ljubljanski zajtrk  Foto: Matevž Kostanjšek

Ključna torej ostaja skrb za trajnost. Tudi s to strategijo se pri Turizmu Ljubljana zavezujejo razvoju trajnostnega modela načrtovanja in implementiranja turističnih projektov. Na tem področju so v preteklosti veliko naredili, »vendar vidimo še veliko potenciala za nadaljnji razvoj,« poudarja mag. Petra Stušek. Tako strategija opredeljuje tudi številne trajnostne iniciative, kot so Ljubljanski zajtrk, prizadevanja za čim manj ali nič odpadkov (zero-waste), turizem brez plastike za enkratno uporabo, zeleni concierge in druge.

Nadaljnji razvoj ključnih produktov

Pri mehkih vsebinah strategija nadaljuje razvoj in nadgradnjo najpomembnejših turističnih produktov, to sta mestni oddih (city break) in poslovni turizem oziroma MICE, ki skupno ustvarjata 95 odstotkov povpraševanja; preostalih pet odstotkov ustvarijo gastronomija, kultura, dogodki in šport.
»Verjamemo, da se bo v naslednjem strateškem obdobju to razmerje sicer spremenilo,« meni direktorica Turizma Ljubljana. »Pri poslovnem turizmu bomo mogoče izvedli določene prilagoditve, saj še ni povsem jasno, ali bo ta segment razmeroma hitro okreval ali bo okreval najpočasneje in se v veliki meri preselil na splet in v obliko hibridnih dogodkov.«

Nadaljnji razvoj gastronomije

Grajska vinoteka  Foto: Nik Rovan

Gastronomija in organizacija dogodkov sta produkta z največjim potencialom za rast in razvoj. Ljubljana ima vse možnosti razvijati gastronomijo kot enega glavnih motivov prihoda. Tako smo zastavili Gastrocity, edinstven projekt, ki bi lahko Ljubljano pozicioniral kot vodilno v širši regiji.
Razvoj novih prireditev je osredotočen še zlasti na obdobje nizke sezone, s poudarkom na novembru in februarju. »Smo destinacija za oddih za vse leto in strategija zato načrtuje več vsebin v mesecih, ko imamo nižje stopnje zasedenosti,« pojasnjuje mag. Petra Stušek.

Pomembna vloga Jožeta Plečnika

Strategija v veliki meri temelji tudi na vključevanju in turistični valorizaciji obstoječih projektov na področju kulture in revitalizacije kulturne infrastrukture. Pomembno vlogo pri promociji kulturne dediščine strategija namenja Jožetu Plečniku in njegovi zapuščini.

Dvig kakovosti ponudbe 

Poleg mehkih vsebin strategija načrtuje tudi večje naložbene projekte, tako na ravni zasebnega kot javnega sektorja. V Ljubljani kljub pandemiji velika večina zasebnih vlagateljev ni ustavila naložb. Skupaj so zavezani razvoju vsebin, ki bodo gosta zadržale v mestu dalj časa, tudi tri dni (oziroma štiri noči), kar je mogoče doseči le z oblikovanjem edinstvenih doživetij in vlaganjem v infrastrukturo. To je tudi temelj naložbene strategije in petih ključnih iniciativ v dokumentu.
S koncem pandemije mora biti Ljubljana pripravljena na nov zagon, naša ponudba pa mora biti na višji ravni kot pred krizo, saj bo konkurenca velika. Trenutno v strukturi ljubljanske turistične ponudbe prevladujejo hoteli s štirimi zvezdicami, ki pa večinoma še niso prenovljeni. S tega vidika so nove naložbe na tem področju dobrodošle, ker dodatno dvigujejo kakovost ponudbe, s tem pa spodbujajo prihod gostov, ki ustvarjajo višjo dnevno porabo.

Kvantitativni cilji strategije

Pri – še posebej v zdajšnjih časih – zahtevnih postavljenih kvantitativnih ciljih, ki jih želijo pri Turizmu Ljubljana doseči do leta 2027, so se pri pripravi strategije veliko ukvarjali s projekcijami in postavitvijo merljivih in realnih ciljev. V projekcijah rasti fizičnih kazalcev turističnega prometa napovedujejo rast prenočitev za od 12 do 14 odstotkov na leto. Polno okrevanje s številkami iz leta 2019 skupaj z organsko rastjo turizma napovedujejo v letu 2025.

Med kvantitativnimi cilji strategija še vedno izpostavlja letalski prevoz (povečanje števila direktnih letalskih povezav na vsaj 25); ne nazadnje je od učinkovitih letalskih neposrednih povezav odvisna uspešnost poslovnega turizma, katerega gost potroši 3,5-krat več od prostočasnega gosta. Obenem pa izpostavlja potrebo po oblikovanju skupne za oživitev železniškega prometa in izboljšanje dostopnosti z železnico, kar je tudi ključna usmeritev EU.