Ljubljana je že tretjič prejela mednarodno priznanje mesto dreves

Skupaj praznujemo dosežke

Ljubljana je to priznanje prejela že za leti 2019 in 2020. Za leto 2021 ga je prejelo 138 mest iz 21 držav. Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. »Čestitamo, ker ste si znova prislužili ta laskavi status!«, so organizatorji zapisali ob obvestilu o podelitvi tega pomembnega naslova.
V Mestni občini Ljubljana smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je Zelena prestolnica Evrope 2016 res dobesedno zelena.
V letu 2021 smo namenili več kot sto tisoč evrov več sredstev za drevesa v primerjavi z letom 2020 oz. skoraj 25 odstotkov več, predvsem na račun sajenja novih dreves in obrezovanja. Dodatno pozornost smo namenili tudi vključevanju različnih javnosti pri ozaveščanju in skrbi za drevesa. Tako se lahko zahvalimo širši lokalni skupnosti, šolam in vrtcem ter številnim posameznikom, ki so sodelovali pri tem. Vsi skupaj smo zaslužni, da lahko v Ljubljani 'praznujemo' dosežke, kot je naziv mesto dreves.

Poudarjamo pomen dreves za mestno okolje

V Ljubljani se zavedamo, da so mestno drevje in gozdovi vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti. Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 dreves vsako leto. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.

V letu 2021 smo zasadili 1.080 dreves, letos pa bomo v spomladanskem času v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili okoli 280 novih dreves. Nekaj drevoredov bomo osnovali popolnoma na novo, na primer ob Ulici Martina Krpana (11 dreves smo že zasadili v sodelovanju z vrtcem Hans Christian Andersen) ter na Prušnikovi in Teslovi ulici. Nekaj drevoredov bomo obnovili, kakor smo že tistega v parku Kodeljevo, dodatno še ob Rožičevi ulici, Hladnikovi cesti in na POT-i.

Ob Cesti dveh cesarjev bomo dokončali v lanskem letu zasnovan drevored, na nekaj lokacijah pa bomo nadomestili drevesa, ki smo jih v preteklosti odstranili zaradi oslabljenosti, bolezni oz. škodljivcev ali kakega drugega utemeljenega razloga.

V skrb za drevesa vključujemo različne javnosti

Namen programa »Trees Cities of the World« je spodbuditi aktivno reševanje nekaterih največjih svetovnih izzivov, kot so zagotavljanje čiste vode in zraka, blaženje posledic podnebnih sprememb in izguba vrst.
Mednarodno priznanje »mesto dreves« smo si v Ljubljani prislužili z izpolnitvijo petih zahtevanih kriterijev:

1. Vzpostavljena odgovornost: skrbimo za zeleno infrastrukturo in skupaj s strokovno službo in certificiranim arboristom skrbimo za mestno drevje.
2. Vzpostavljena pravila za ravnanje z drevesi: ravnanje z drevesi je opredeljeno v Odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, sprejeli pa smo tudi Protokol za izvajanje del v območju dreves in Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves na gradbiščih.
3. Vzpostavljena baza podatkov: imamo vzpostavljeno evidenco dreves, na podlagi katere lahko ocenimo stanje dreves in dolgoročno načrtujemo obžagovanja, sadnje in druge ukrepe.
4. Zagotovljena sredstva: v proračunu imamo zagotovljena sredstva za izvajanje načrta upravljanja z mestnim drevjem.
5. Praznovanje/obeleževanje dreves: 28. novembra, na dan, ko obeležujemo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, v Ljubljani razglasimo drevo leta. Doslej so ta naziv prejela že tri drevesa: leta 2019 mogočna platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, leto kasneje povešava bukev, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93, lani pa je drevo leta postal kavkaški krilati oreškar v Savskem naselju.

Drevo leta 2021 stoji v Savskem naselju

V letošnji prijavi smo dodatno izpostavili število ljudi, vključenih v dejavnosti ozaveščanja, opisali smo, kaj so pozitivne posledice doslej prejetih nazivov »mesto dreves«, ter izrazili pripravljenost ekipe, ki skrbi za mestno drevje, da deli svoje izkušnje na določenih področjih z drugimi mesti, ki so prav tako prejela ta naziv ter izkazuje interes po pridobitvi izkušenj drugih. Prepričani smo namreč, da lahko izmenjava dobrih praks in izkušenj pomembno pripomore k izboljšanju pristopov na področju nege in vzdrževanja dreves ter upravljanja mestnih gozdov, s tem pa tudi k boljši kakovosti življenja v mestih.

Mlade divje kostanje in japonske češnje smo zaščitili pred soncem

Drevesa varujemo in negujemo tako v okviru rednega vzdrževanja kot s posebnimi prijemi. Tako smo na primer mlada drevesa v Četrtni skupnosti Trnovo zaščitili pred »sončnimi opeklinami«.

Podobno kot pri ljudeh lahko »sončenje« pri določenih vrstah dreves poškoduje zunanjo plast stebel in debel ter povzroči lezije, ki nato omogočijo vdor različnih bolezni. Zaščita pred soncem je potrebna pri določenih občutljivih drevesnih vrstah, še posebej pri mladih sadikah, ki imajo v prvih letih tanko skorjo. Zaradi izpostavljenosti teh rastlin temperaturnim razlikam ob toplih popoldnevih, ki jim sledijo hladne noči z mrazom, najpogosteje te poškodbe opazimo v zgodnjih pomladnih mesecih. Ta pojav se imenuje sončev ožig (angleško »sun scald«).

Novozasajena drevesa v drevoredu japonskih češenj ob Kopačevi cesti in drevoredu divjih kostanjev na Cesti v Mestni log smo zaščitili pred ožigom sončnih žarkov. Za zaščito smo uporabili poseben bel premaz, ki zaradi visokega albeda odbija svetlobo in toploto s površine. Druga možnost zaščite so še različni ovoji, ki pa morajo biti zračni in ne smejo biti temnih barv (te namreč svetlobo in toploto vpijajo).

Človek, čuvaj drevesa

Skrb za drevesa je tudi v ospredju letošnjih aktivnostih družbeno-odgovorne kampanje Človek, čuvaj svoje mesto, v kateri že več let ozaveščamo o pomenu spoštovanja skupnega javnega prostora.

S plakati ter drugimi komunikacijskimi dejavnostmi opozarjamo, da dreves ni dovoljeno poškodovati na kakršen koli način. To pomeni, da nanje ne smemo ničesar pritrjevati, obešati, vrezovati, risati, jih sekati, lomiti ali drugače poškodovati.
Tudi pasje uriniranje lahko drevesu škodi, zato v akciji pozivamo, da je za drevo koristno le, če ga zalivamo samo z vodo, zlasti v sušnih obdobjih. Pri tem nam dostikrat pomagajo tudi meščani, za kar smo jim hvaležni.

Poziv lastnikom dreves na zasebnih zemljiščih

V MOL pri obrezovanju dreves sledimo strokovnim smernicam. Kljub ozaveščanju javnosti glede ustreznega ravnanja z drevjem, se še vedno pojavljajo primeri, ko zasebni lastniki dreves ne poskrbijo ustrezno zanje in jih z obrezovanjem dostikrat poškodujejo ali obglavijo.
Opažamo, da nekateri posamezniki samovoljno obrezujejo ali celo odstranjujejo drevesa z javnih zelenih površin, kar je nedopustno. Takšen je tudi nedavni primer ob križiščih cest Rožna dolina, cesta XVII, in Rožna dolina, cesta IV, kjer je nekdo obglavil drevo in odstranil tri smreke.

Drevo prej… in potem

Ob morebitnem opozorilu meščanov ali uporabnikov določenega prostora, da naj bi bilo neko drevo nevarno ali moteče, na teren napotimo strokovne službe, ki preverijo stanje in predlagajo ukrepe. Tako smo storili tudi v tem primeru, ko je arborist ocenil, da smreke ne kažejo vidnih znakov, da bi bile lahko v normalnih razmerah nevarne.

Kot občina uradno nimamo pristojnosti nad izvajanjem del na zasebnih zemljiščih. Lastnike, naročnike, izvajalce lahko le prosimo, pozivamo in opozarjamo, naj z drevesi ravnajo skrbno in strokovno, v skladu s Smernicami za načrtovanje, nego in zaščito dreves na gradbiščih, s katerimi določamo pogoje in način izvajanja storitev na zelenih površinah v lasti Mestne občine Ljubljana.

Pripravili smo tudi brošuro »Zakaj ne obglavljamo« in pogosto delimo navodila, ki so objavljena tukaj.