Ljubljana – mesto mladih

Mladinsko delo pri tem ni le organizacija dejavnosti, temveč odnos – podpora v času odraščanja, ko mladi iščejo svoje mesto, svoje glasove in sprejemajo prve samostojne odločitve.

Podatki v nadaljevanju izhajajo iz raziskave o učinkih mladinskih programov in projektov med mladimi (16-29 let), v kateri je sodelovalo 743 mladih, ki sodelujejo v programih in projektih mladinskih centrov. 

Mladinski delavci so tisti, ki mladim stojijo ob strani pri njihovem razvoju – ne kot vodje, temveč kot podpora. Ustvarjajo varen prostor, kjer lahko mladi preizkušajo ideje, delajo napake, se učijo in rastejo v svojem tempu.

Mladi jih prepoznavajo kot osebe, ki njihove ideje jemljejo resno in jih spodbujajo, da jih tudi uresničijo. V takšnem odnosu se krepi zaupanje, ki je osnova vsega mladinskega dela.

Mladi menijo, da mladinski delavci:

• 97 % upoštevajo mladega človeka, njegove zamisli, občutke in ideje,
• 94 % mlade podpirajo pri aktivnostih, a hkrati ne prevzemajo nadzora,
• 91 % z mladimi govorijo o tem, kaj so se med sodelovanjem v aktivnostih naučili (evalvacija in refleksija).

Tak odnos gradi zaupanje – osnovo vsega mladinskega dela.

V mladinskih programih mladi niso le udeleženci, ampak aktivni soustvarjalci. Sodelujejo pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji dejavnosti ter s tem neposredno vplivajo na to, kaj se dogaja v njihovem okolju:

• 70 % mladih sodeluje že pri pripravi projektov,
• 80 % jih aktivno izvaja aktivnosti in prevzema odgovornost,
• 82 % jih sodeluje pri evalvaciji in refleksiji.

Takšen način dela ustvarja občutek pripadnosti in varnosti, zato mladi pogosto poudarjajo, da se v mladinskih centrih lahko izrazijo takšni, kot so, in da njihov glas šteje. Za mnoge je ključno, da imajo prostor, kjer niso pod pritiskom ocenjevanja:

• 93 % mladih čuti, da so v skupini lahko resnično to, kar so,
• 95 % jih hvali odlično vzdušje v projektih,
• 93 % jih ve, da lahko prispevajo ideje in predloge in da njihov glas šteje.

Mladinsko delo mladim ne daje le izkušenj, ampak tudi konkretna znanja in veščine, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju – od komunikacije in sodelovanja do organizacije, javnega nastopanja in kritičnega mišljenja. 

Ob tem pa se pogosto zgodijo tudi manj vidne spremembe: več samozavesti, več samostojnosti in večja pripravljenost na nove izzive.

• 93 % mladih se nauči nekaj novega
• 74 % razvije veščine sodelovanja
• 66 % razvija ustvarjalnost
• 64 % postane bolj samozavestnih
• 48 % si upa več kot prej

Mladi sami najpogosteje izpostavljajo napredek v komunikaciji, vodenju, postavljanju meja, empatiji, javnem nastopu in kritičnem razmišljanju.

Mladinsko delo spreminja tisto, kar je očem skrito:

• 64 % mladih je postalo bolj samozavestnih,
• 50 % mladih je bolj pozornih nase in na svoje vedenje,
• 48 % mladih si upa stvari, ki si jih prej niso, in se počutijo bolje,
• 42 % mladih je bolj pozitivno naravnanih in ima manj predsodkov o drugih ljudeh.

Učinki mladinskega dela se ne ustavijo pri posamezniku. Ko mladi dobijo prostor za sodelovanje in izražanje, se krepi tudi skupnost – mladi postajajo bolj aktivni, bolj povezani in bolj vključeni v družbo.

Zato v Mestni občini Ljubljana podpiramo kakovostno mladinsko delo in mrežo mladinskih centrov, ki omogoča, da se takšni prostori ohranjajo in razvijajo.

Pomen mladinskega dela v Ljubljani se odraža tudi širše. Letos je Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino, na mednarodni konferenci KEKS na Švedskem prejela častno priznanje za dolgoletno strokovno in strateško delo na področju mladinskega dela ter za krepitev sodelovanja na lokalni in mednarodni ravni.