Ljubljanski grad v letu, zaznamovanem s pandemijo

Kljub povsem drugačnemu letu, zaznamovanem s pandemijo, so v grajskih prostorih izvedli 224 dogodkov, od tega 122 dogodkov na kulturno-umetniškem področju, ki so nastali v produkciji Ljubljanskega gradu. Med slednjimi velja izpostaviti: osrednjo razstavo Za devetimi gorami, obeležitev 40-letnice delovanja skupine Laibach, premiero nove lutkovne predstave Friderik, grajska podgana.

Posebno poslanstvo Celice

Hostel Celica, ki je v upravljanju Javnega zavoda Ljubljanski grad, je bil v minulem letu pretežno namenjen bivanju zdravstvenega osebja UKC Ljubljana; tako je še zdaj. Za nesebično pomoč in gesto solidarnosti je Vlada RS javnemu zavodu Ljubljanski grad podelila državno odlikovanje. V poletnem času, ko so bile meje odprte, pa se je v hostlu nabralo popotnikov do polnih kapacitet; v tem času so izvedli tudi 30 kulturnih dogodkov.

»Nehvaležno je napovedovati, kakšno leto je pred nami,« je poudarila direktorica Mateja Avbelj Valentan in dodala: »Vsi si želimo, da se turizem in kultura čim prej vrneta na svoje mesto, da bomo svoje poslanstvo lahko uresničevali tudi v naslednjem desetletnem obdobju zavoda Ljubljanski grad, ki je pred nami. Obračun minulega leta in del kratkoročnih načrtov pa predstavljamo v nadaljevanju.«

Obetaven začetek leta 2020

Turistični obisk v prvih dveh mesecih lanskega leta je rasel, prav tako število prepeljanih potnikov s tirno vzpenjačo, dvorane so bile dobro zasedene, kulturno-umetniški program je potekal po načrtih, obeti za glavno turistično sezono so bili glede na številne rezervacije zelo dobri. Zdelo se je, da bo to še ena uspešna sezona.

Koronarealnost v številkah

Grad je v skladu z vladnimi odloki ustavljal in zapiral svoje raznolike dejavnosti, kot so galerije, muzeji, dogodki, trgovina, vzpenjača, gostinski lokali …

Foto: Miha Mally

Ljubljanski grad je bil tako lani zaprt med 14. marcem in 3. majem v prvem valu, v drugem pa med 24. oktobrom in 18. decembrom. Tirna vzpenjača je obratovala 236 dni. Kot se je ocenjevalo že po spomladanskem valu epidemije, naj bi bile izgube v turistični panogi od 70- do 80-odstotne; do konca leta so res zabeležili približno takšne številke: števci prehodov so zabeležili 313.964 obiskovalcev Ljubljanskega gradu (leto poprej 1.336.190). Tirna vzpenjača je prepeljala 97.600 potnikov, kar je dobrih 83 odstotkov manj kot leto poprej. Spremenila se je tudi struktura obiskovalcev; sicer so še vedno prevladovali tuji obiskovalci z nekaj manj kot 60 odstotki, glede na leto poprej se je precej povečalo število domačih, s 24 na dobrih 40 odstotkov. Med tujimi obiskovalci, ki jih beležijo v statistiki prodanih turističnih vstopnic, so prevladovali obiskovalci iz Italije, Nemčije, Nizozemske, Francije, Hrvaške, Velike Britanije, Avstrije, Madžarske in Rusije, torej v pretežni meri iz bližjih držav.

Kultura in industrija srečanj v številkah

Na kulturno-umetniškem področju – v okviru glasbenega, likovno-galerijskega, izobraževalnega, uprizoritvenega, filmskega programa ter tradicionalnih dogodkov – so lani izvedli 122 dogodkov (leto prej 290). Kljub občutnemu zmanjšanju veseli podatek, da so vseeno uspeli organizirati festival Godibodi (četudi brez občinstva, a z neposrednim radijskim prenosom); na ogled so postavili osrednjo tematsko razstavo Za devetimi gorami ter razstavo plakatov ob 40-letnici ustvarjanja skupine Laibach, ki so ji v septembru sledili še razprodana koncerta na Grajskem dvorišču ter izdaja priložnostnega koledarja; s Kinodvorom so izpeljali deseto izdajo Filma pod zvezdami; jeseni so začeli novo sezono koncertov v Jazz klubu in v oktobru premierno uprizorili novo lutkovno predstavo v svoji lastni produkciji – Friderik, grajska podgana, ki so jo kasneje predvajali tudi prek zooma. Že v začetku leta so izdali nov turistični vodnik Ljubljanski grad – krona slovenske prestolnice.

V grajskih prostorih, ki jih je mogoče najeti za različne protokolarne in družabne dogodke in poroke, sta bila še 102 dogodka drugih organizatorjev (v letu 2019 kar 320), kar kaže na to, kako močno je pandemijo zaznamovala tudi industrijo srečanj.

Na področju investicij so s sredstvi ustanoviteljice – Mestne občine Ljubljana obnovili prehod Galerija S–G. Z izvedbo tega projekta so v celoti in v vseh nivojih obnovljeni južni trakti Ljubljanskega gradu, prehod med seboj povezuje vse dele Ljubljanskega gradu, predvsem pa je odslej omogočen samostojen dostop gibalno in senzorno oviranim do Galerije »S«, Grajskega gledališča in Zgornjega lapidarija.
Maja lani smo začeli z deli na objektu Stolba, kjer bodo po dokončanju poslovni prostori za zaposlene ter prostori za nastanitev gostujočih umetnikov.

Povečano zanimanje za socialne medije, nova spletna trgovina in nagrada na SOF-u

Kljub temu da je bil lani grad zaprt tri mesece in pol in se je obseg programov bistveno zmanjšal, so na Ljubljanskem gradu prek socialnih medijev skozi vse leto ostajali v stiku z obiskovalci. Prav na vseh družabnih omrežjih so zaznali povečano število sledilcev; v drugi polovici leta so dodali še nov medij (tiktok). Pričakovano pa je bil precej manjši obisk grajskega spletnega mesta.

Zaradi zaprtja grajske trgovine v času pandemije, pa tudi zaradi vladnega odloka o nedeljskem zaprtju trgovin, ki trgovine s spominki, ki so za povrh še v istem prostoru kot informacijski centri na turističnih atrakcijah, ni uvrstila med izjeme, je bilo zelo pomembno, da so vzpostavili spletno trgovino Friderik.

Blagovna znamka Friderik je septembra lani na 29. slovenskem oglaševalskem festivalu prejela zlato nagrado v kategoriji Oblikovanje – grafično oblikovanje in srebrno v kategoriji Upravljanje znamke – lansiranje ali prenova znamke.

Izbrani Grajski užitki

Pod blagovno znamko, ki se nanaša na grajsko kulinariko in vinsko zgodbo, so na Gradu lani ponudili dve novosti – kulinarično doživetje Večerja v Grajskem vinogradu ter interaktivni vodeni ogled z mobilno aplikacijo Modrosti o grajski trti in vinu. Izpeljali so tretjo trgatev v Grajskem vinogradu ter ustekleničili nekaj manj kot devetsto steklenic belpina in rdečegrajca letnika 2019, pred koncem leta pa izdali še kulinarično knjigo Jedi časov – časi jedi z recepti izbranih jedi iz grajske preteklosti in sedanjosti kot uvod v leto 2021, ko je Slovenija postala evropska gastronomska regija.