Majhne spremembe, veliki prihranki: zakaj bo zeleni prehod uspel ali padel na ravni vsakdanjih odločitev ljudi

Konferenca je v ospredje postavila vprašanje, kako lahko občine z jasnimi storitvami, strokovno podporo in vedenjskimi pristopi pomagajo gospodinjstvom do nižjih stroškov energije in boljšega bivalnega okolja  ter zakaj so majhne spremembe pogosto najmočnejši vzvod sistemskih premikov. Udeležence je uvodoma nagovorila Petra Šeme, vodja Službe za energetsko upravljanje MOL, ki je poudarila pomen povezovanja deležnikov in sodelovanja pri spodbujanju učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov, saj lahko le z usklajenim delovanjem lažje dosegamo skupne cilje in se soočamo z izzivi.

Lea Korva z Oddelka za varstvo okolja MOL je pokazala, kako lahko lokalne kontaktne točke, kot je Info točka Misija 100, povezujejo občane, stroko in storitve v enoten podporni sistem ter skozi evropski projekt SHIFT spodbujajo spremembe navad na poti do podnebne nevtralnosti.

Dr. Tanja Kamin (FDV UL) je opozorila, da energetska učinkovitost ni predvsem tehnično, temveč vedenjsko vprašanje. Spremembe so uspešne le, ko so ukrepi razumljivi, izvedljivi in pravični ter upoštevajo konkretne življenjske okoliščine ljudi – še posebej ranljivih skupin. 

Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič je na primerih iz dolgoletne prakse pokazal, kako lahko gospodinjstva z dobrimi pripravami in pravilnimi odločitvami pred prenovo preprečijo najdražje napake ter postanejo enakovreden sogovornik projektantom in izvajalcem. 

Erik Potočar z Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je izpostavil, da brez postavitve energetske učinkovitosti na prvo mesto zeleni prehod ne bo uspel. Posebej je poudaril pomen enotnih kontaktnih točk, ki morajo biti zasnovane tako, da dejansko pomagajo ljudem pri odločitvah in izvedbi.

Ana Tisov z Inštituta za raziskave in inovacije Univerze v Ljubljani je predstavila projekt Renov-AID in izkušnje pilotnih mest Ljubljana, Kranj in Velenje. Pokazalo se je, da model »vse na enem mestu« povečuje zaupanje občanov in spodbuja dejanske prenove, saj združuje strokovno podporo, financiranje in lokalno koordinacijo. 

Patricjo Božič iz mreže ENSVET je predstavil konkretne možnosti, ki jih imajo gospodinjstva že danes – od brezplačnega svetovanja do subvencij in kreditov Eko sklada – ter poudaril pomen razumljivih informacij pri odločanju. 

Jure Vetršek z Inštituta za raziskave in inovacije Univerze v Ljubljani je opozoril, da energijo v stavbah v veliki meri porabljamo za zagotavljanje ugodja, zato razvijajo modele, ki v ospredje postavljajo kakovost notranjega okolja in zdravje ljudi. 

Anja Jutraž in Andreja Kukec iz NIJZ sta dodatno izpostavili, da lahko dolgotrajna izpostavljenost neustreznim razmeram v zaprtih prostorih - od neprimerne temperature do slabe kakovosti zraka - vodi v resne zdravstvene posledice, zlasti pri ranljivih skupinah.

Konferenco je sklenil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je predstavil izsledke ankete med skoraj 2000 potrošniki. Približno polovica gospodinjstev je že uvedla manjše spremembe, vendar številni opozarjajo, da so za nadaljnje prihranke pogosto potrebne večje investicije, kjer postanejo ključni finančni mehanizmi in tarifna politika. 

Razprava je pokazala, da energetska učinkovitost ni le tehnološko ali finančno vprašanje, temveč predvsem vprašanje zaupanja, razumljivih rešitev in podpore v vsakdanjem življenju.
Če naj bodo prihranki energije, boljše bivalne razmere in nižji stroški res dosegljivi vsem, morajo biti ukrepi preprosti, dostopni in usklajeni - od lokalnih storitev do nacionalnih politik.