Mednarodna konferenca o digitalni preobrazbi prometa za večjo varnost in pretočnost

Projekt povezuje 28 partnerjev iz šestih držav: Avstrije, Nemčije, Madžarske, Češke, Hrvaške in Slovenije s skupnim ciljem vzpostavitve sistemov, ki prinašajo digitalno preobrazbo prometa ter prispevajo k večji varnosti, pretočnosti in energetski učinkovitosti prometa v mestih in na avtocestah. Med slovenskimi partnerji so Mestna občina Ljubljana (MOL), DARS in Ministrstvo za infrastrukturo.

»Promet v Evropi se zaradi gospodarske rasti in povečanih potreb po mobilnosti vztrajno povečuje, zato moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije. C-ITS omogoča boljšo izmenjavo informacij med vozili in infrastrukturo, kar pomeni manj zastojev, manj nesreč in čistejše okolje,« je v uvodnem nagovoru udeležencev povedal Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo. »Gre za velik korak naprej v sodelovanju med državo in mestom,« je poudaril mag. Aleš Cantarutti z DARS in dodal, da pametni prometni sistemi ne pomenijo le sodobnejšega upravljanja prometa, temveč so temelj mobilnosti prihodnosti: »Z naprednimi tehnologijami gradimo sistem, ki bo pretočnejši in varnejši, obenem pa pripravljen na dobo avtonomne vožnje.«

Kaj je C-ITS in kako deluje?

Kooperativni inteligentni prometni sistemi temeljijo na neposredni komunikaciji med vozili, med vozili in infrastrukturo oziroma med vozili, infrastrukturo in centri za nadzor in upravljanje prometa. Tako lahko določen avtomobil prejme zanesljiva in digitalno zavarovana sporočila neposredno od drugih avtomobilov ali naprav ob cesti (npr. od semaforja) ali od nadzornega centra. Voznik lahko denimo že pred križiščem prejme opozorilo o rdeči luči, o vozilu na nujni vožnji ali o delu na cesti, sistem pa omogoča tudi prednostno obravnavo javnega potniškega prometa v urbanem okolju, natančnejše načrtovanje poti in hitrejše odzive ob nesrečah. C-ITS torej povezuje vse dele prometa v skupno digitalno mrežo, kjer se podatki pretvarjajo v uporabne informacije – v realnem času, zanesljivo, varno in čezmejno.

Digitalizacija prometa – od avtocest do mestnih središč

Na avtocestah je DARS s postavitvijo tako imenovanih obcestnih enot (ang. Road side unit – RSU), že uvedel sistem C-ITS , ki omogočajo neposredno komunikacijo z vozili. Podatki o zastojih, nevarnostih ali delih na cesti se prenašajo neposredno v vozila, ki so opremljena z ustrezno enoto za sprejemanje teh sporočil. Ista sporočila se sočasno objavljajo tudi prek aplikacije Promet+, kar voznikom omogoča pravočasno obveščanje in varnejšo vožnjo. S projektom X4ITS se bo tehnologija razširila tudi v mestno okolje. Kot je v uvodnem pozdravu povedal podžupan MOL Dejan Crnek, je tema Ljubljani pisana na kožo: »Pametni in povezani prometni sistemi so del naše vizije zdravega in prebivalcem prijaznega mesta. Ljubljana se že dolgo uvršča med evropske zgledne prakse trajnostne mobilnosti, z vključitvijo v X4ITS pa utrjuje svojo vlogo inovativnega evropskega mesta.«

Kaj bo projekt prinesel Ljubljani?

Kot je predstavil Matej Gojčič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki mestu nudi projektno podporo, bo Ljubljana v okviru X4ITS nadgradila vsa križišča na dveh mestnih vpadnicah ter povezovalni cesti med njima (Tržaška–Bleiweisova–Tivolska–Dunajska) z naprednimi detekcijskimi sistemi. Prenovljeni Center za upravljanje prometa bo omogočal dinamično prilagajanje semaforjev prometnim tokovom, zbrani prometni podatki pa se bodo samodejno prenašali v nacionalno platformo, kar bo omogočalo integracijo z državnimi sistemi (DARS, ARSO, 112, LPP). S tem bo Ljubljana zagotovila manj zastojev, semaforji bodo omogočali prednostno obravnavo javnega potniškega prometa in vozil na nujni vožnji, večjo varnost za pešce in kolesarje ter boljše informiranje udeležencev prometa.

Mednarodno partnerstvo in izmenjava znanj

Na konferenci so obiskovalcem približali že delujočo evropsko platformo C-Roads, v katero je vključenih 21 evropskih držav in več kot 50 mest, ki sodelujejo pri oblikovanju in usklajevanju enotnih specifikacij za sisteme C-ITS. Udeleženci so imeli priložnost spoznati tudi primere dobrih praks z Dunaja, Kassla in Brna, kjer so z njihovo pomočjo pospešili javni avtobusni prevoz in izboljšali pretočnost v križiščih. Ljubljana pa bo med prvimi mesti v tem delu Evrope, ki bo v realnih razmerah testirala napredne prometne rešitve.