Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu

V Ljubljani smo v zadnjih letih z zaprtjem mestnega središča za motoriziran promet in z drugimi ukrepi na področju trajnostne mobilnosti močno zmanjšali obremenjenost okolja s hrupom, v mestnem središču za kar 5 dB.
Ker se je javno življenje zaradi epidemije koronavirusa ustavilo, je letošnja pomlad zaradi odsotnosti vseh ostalih povzročiteljev hrupa v mestih (koncerti na prostem, živahnost uličnega življenja, lokali...) bistveno manj hrupna.
Doživljanje hrupa je zelo subjektivno, za različne vire hrupa smo zelo različno dojemljivi oziroma, nekatere hrup moti bolj, druge manj ali pa jih sploh ne moti.
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi epidemije koronavirusa, so priložnost, da skupaj razmislimo, kako bi z zmanjševanjem okoljskega hrupa, ki lahko vpliva na kakovost življenja, še naprej izboljševali svoje bivalno okolje. Ne samo na mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ampak vsak dan. Vzemimo si torej čas zase in za svoje bližnje in skupaj prisluhnimo zvokom, ki nas obdajajo to pomlad in so tako drugačni od tistih, ki smo jih vajeni.

Kakovost zvočnega okolja

Hrup ne vpliva le na počutje in zdravje ljudi, ampak ima tudi negativni učinek na zbranost pri delu, zato nizka obremenjenost s hrupom danes postaja vse bolj pomembna za kakovost bivalnega okolja.

V Ljubljani smo z zaprtjem mestnega središča za ves motorni promet smo vrednosti hrupa zmanjšali za kar 5 dB. Prebivalci smo visokim vrednostim hrupa zaradi prometa (nad 65 dBA) izpostavljeni precej manj (14 %) kot v povprečju ostali Evropejci (20 %), število prebivalcev Ljubljane, ki so zaradi prometa obremenjeni z nočnim hrupom, je 14 %, v Evropi pa kar 30 %.