Mesec Alzheimerjeve bolezni

Pravočasna diagnoza

Letošnja tema je pravočasna diagnoza. Pravočasno prepoznavanje znakov demence, diagnoza, ustrezno zdravljenje in način življenja pripomorejo k večji kakovosti življenja bolnika in svojcev. Med pandemijo je bilo po vsem svetu moteno prepoznavanje in diagnosticiranje demence, čeprav najnovejše raziskave kažejo, da prav covid-19 lahko pospeši nastanek demence ali pa poveča tveganje zanjo. Zato je pravočasno prepoznavanje opozorilnih znakov ključnega pomena in je dolžnost vsakega od nas, da v svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni povečamo zavedanje o demenci in se spopademo s stigmo, ki jo še vedno obdaja.
Združenje Spominčica bo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, tudi letos obeležilo s Sprehodom za spomin od Narodne galerije do Mestne hiše, na katerega se bodo podali v soboto, 18. septembra 2021, ob 10. uri.

Združenje Spominčica, ki ga preko javnih razpisov sofinanciramo tudi na Mestni občini Ljubljana, za osebe z demenco, njihove svojce in druge oskrbovalce nudi pomoč in podporo, izvaja predavanja, usposabljanja, druženja in delavnice. Njihovi kontaki so: 

Združenje Spominčica
Luize Pesjakove 9
T: 01 25 65 111
SOS telefon: 059 305555
E: info@spomincica.si, svetovanje@spomincica.si
S: www.spomincica.si

Kaj je demenca?

Demenca je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobnih družbe. V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco vsak 43. prebivalec starejši od 30 let, delež se s starostjo povečuje, tako ima demenco vsak 13. prebivalec starejši od 65 let oz. vsak 5. prebivalec star 80 let in več. Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje ali povedano drugače: z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi. Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo pa še ni.

Demenca ni del običajnega staranja, pač pa posledica bolezni možganov. Povzročijo jo različne bolezni, ki povzročajo propad možganskih celic - nevronov. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen. Demenca, kot posledica Alzheimerjeve bolezni predstavlja med 60% in 80% vseh primerov demenc. Prvi znaki demence pri Alzheimerjevi bolezni so težave s kratkoročnim spominom in / ali težave z orientacijo v prostoru.

Tveganje za demenco s starostjo narašča. Raziskovalci so ugotovili, da se sama bolezen, ki povzroči demenco pri posamezniku pojavi že več deset let pred pojavom znakov kognitivnega upada. Ugotovili so tudi, da se bolezen ne izrazi kot demenca pri vseh obolelih, ter da obstaja 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence na katere lahko vplivamo in zmanjšamo tveganje za do 40%. Seveda je preventivno delovanje potrebno v zgodnjem ali srednjem življenjskem obdobju, nagrada pa pride z zamikom – v starejšem obdobju življenja. Ugotovljeno je, da je zelo pomembno, da so otroci in mladostniki aktivno udeleženi v izobraževalnem sistemu. Če za zdravje telesa dobro skrbimo v vseh obdobjih življenja, smo vsaj 150 minut na teden telesno aktivni, če živimo kognitivno angažirano življenje, skrbimo za druženje in smo vključeni v zapletene učne dejavnosti, potem bomo v povprečju imeli manjše tveganje za demenco oziroma bo to odloženo v poznejši čas.
Začetne spremembe pri osebah z razvijajočo se demenco se lahko kažejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Ne kažejo več tolikšnega zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja. Prej resni in zadržani lahko postanejo nenavadno šegavi s pogostejšimi neustreznimi dovtipi, oslabljenim občutkom za oliko, oblačenje ali osebno nego.

Prvi znaki demence

O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti (sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje) poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju. Med gradivi, ki jih je pripravila in izdala Spominčica, je tudi zloženka kjer smo navedli 10 prvih znakov na katere moramo biti pozorni:

• postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje
• težave pri govoru (iskanje pravih besed)
• osebnostne in vedenjske spremembe
• upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
• težave pri vsakodnevnih opravilih
• iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari
• težave pri krajevni in časovni orientaciji
• ponavljanje enih in istih vprašanj
• spremembe čustvovanja in razpoloženja
• zapiranje vase in izogibanje družbi

Obisk osebnega zdravnika

Ko svojci ali bolnik sam prepoznajo prve znake demence, je potreben obisk pri družinskem zdravniku. Bolniki zelo neradi obiščejo zdravnika, zato je pomembno, da svojci reagirajo, so pri pregledu navzoči in se nanj dobro pripravijo. Zdravniku naj opišejo težave, ki so jih opazili. Priporočamo, da pripravijo spisek opažanj, povezanih s spominom, orientacijo in druge vrste sprememb v obnašanju, razpoloženju, čustvovanju in značaju, ter zapišejo kako pogosto se te težave pojavljajo in kako dolgo jih že opažajo.
V kolikor družinski zdravnik posumi, da gre za demenco, napoti osebo k specialistu za demenco, nevrologu ali psihiatru. Specialist bo opravil obsežnejši pregled in na osnovi pridobljenih rezultatov postavil diagnozo in predpisal zdravljenje. Pravočasna diagnoza je pomembna, zato ker zdravila, ki so na voljo, najbolj pomagajo v začetni fazi bolezni, hkrati pa svojci izvedo, da je oseba bolna in pridobijo ustrezne informacije, kako ravnati z bolnikom z demenco.
Zelo pomembno je, da svojci izvedo, da je oseba bolna, ker sicer ne razumejo, zakaj je drugačna, zakaj se prepira, zakaj stvari pušča na napačnih mestih, recimo očala v hladilniku, ali pa televizijski daljinec v pečici. Pogosto bližnje obtoži, da so ji kaj ukradli. Svojci pogosto poročajo, da so se že nekaj let pred postavljeno diagnozo doma ogromno prepirali, ker niso vedeli, da je oseba bolna.