Na kaj moramo biti pozorni pri hranjenju ptic?

Naselja so danes pogosto dom številnim vrstam ptic, ki so se prilagodile na življenje v kulturni krajini. Če za naš vrt in okolico skrbimo naravi prijazno, lahko vsak od nas veliko pripomore pri izboljšanju življenjskih pogojev za nekatere vrste ptic in drugih živali, ki so zaradi urbanizacije izgubile svoja stoletja dolga tradicionalna gnezdišča in prehranjevališča. 

Ali je hranjenje za ptice škodljivo?

Hranjenje ptic ima lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. Krmilnico moramo redno preverjati in čistiti, saj se v njej kopičijo ostanki hrane in nečistoče, ki so lahko vir okužbe z različnimi povzročitelji bolezni pri pticah. Prav tako smo pozorni na zadostno količino sveže hrane, ki naj bo na voljo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic.

Pazimo, da redno hranimo ptice, ko ponoči temperature padejo pod ledišče. 

S čim hranimo?

Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena. Pri nakupu hrane za ptice pazimo, da ta ne vsebuje pelinolistne ambrozije.

Kako dolgo hranimo?

Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa takrat, ko je v naravi sklenjena snežna odeja ali so nočne temperature pod lediščem. Ko pričnemo s hranjenjem, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, z ustrezno mešanico pa lahko krmljenje nadaljujemo tudi v poletnih mesecih.

Ptice Ljubljane in okolice

V Mestni občini Ljubljana smo že leta 2013 izdali knjigo Ptice Ljubljane in okolice. Knjiga je eden izmed dokazov, da v Ljubljani  spoštujemo vsa živa bitja, ki sobivajo z nami. Knjiga vam bo stran za stranjo odkrivala pester in zanimiv ptičji svet, pisan in razigran del našega vsakdanjika.

Hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah

Ribe, race in golobi so prostoživeče živali, ki jih ni potrebno hraniti, saj hrano poiščejo v svojem naravnem okolju. Človek s hranjenjem posega v naravno ravnovesje in vpliva na številčnost populacij, organska hranila (npr. kruh za race) pa škodljivo vplivajo na kakovost vode in lahko povzročijo pomanjkanje kisika, ki privede do pogina rib.

Leta 2015 smo izvedli spremembo Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin. Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev Odloka so bile pobude Zavetišča Ljubljana, društev za zaščito živali in druge zainteresirane javnosti za spremembo odloka, na podlagi katerega na javnih površinah ne bi prepovedali hranjenja vseh živali, ki živijo prosto v naravi v vseh primerih, pač pa dovolili hranjenje živali za potrebe izvajanja projektov, ki so odobreni s strani MOL.

S tem smo uredili izjeme pri prepovedi hranjenja živali, ki živijo prosto v naravi tako na občinskih cestah kot na javnih zelenih površinah, kajti nekontrolirano hranjenje teh živali povzroča onesnaženje javnih površin. Obenem pa smo zagotovili uspešno nadaljevanje izvajanja projektov, ki so odobreni s strani MOL. Namen odloka je dosežen, čeprav se še vedno pojavljajo občani (predvsem starejši in upokojenci), ki se jim golobi smilijo in mečejo ostanke hrane ter drobtine na javne površine, kjer je večje število ptic.