Na Koseškem bajerju smo obročkali labodje mladiče

Glavni namen obročkanja ptic je prepoznavanje ptic in preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica, saj nosi podatke o spolu, starosti ter podatek o datum in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkamo, ko so še mlade in še ne letijo. Med obročkanjem ptico pregledamo, stehtamo, zabeležimo tudi nekatere druge biometrične podatke (npr. dolžina peruti).

Oba labodja starša na Koseškem bajerju sta bila obročkana že v preteklosti, in sicer na Zbiljskem jezeru. V preteklih letih smo s pomočjo obročkov ugotovili tudi, kam so se odselili lanskoletni labodji mladiči.

Obročkanje ptic ima več kot 100 letno tradicijo, v Sloveniji ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Danes slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic. Pri obročkanju so sodelovali tudi člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter sodelavci Službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA SNAGA).

Živali potrebujejo mir

Gnezdenje pticam v urbanem okolju že samo po sebi prinaša mnogo izzivov. Ptice tako kot druge živali za vzgojo mladičev potrebujejo predvsem mir. Obiskovalce prosimo, da ptic ne vznemirjajo in jih ne hranijo, saj s tem pogosto naredijo več škode kot koristi. Labod grbec je rastlinojed. Hrani se pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad »pase« na travnikih. Hrane imajo na obrežju Koseškega bajerja dovolj. Človek s hranjenjem prostoživečih ptic povečuje tekmovalnost med pticami različnih vrst, s tem pa tudi morebitne prenose okužb ali poškodbe, pri čemer so mladiči še posebej ranljivi.