Na poti k večji odpornosti kritične infrastrukture Mestne občine Ljubljana

Za zagotavljanje varnosti je potrebno nenehno izvajati ustrezne ukrepe in iskati nove pristope za njeno ohranitev tudi v prihodnje. 
V času vzpona pametnih mest, integracije podatkov in sistemov, moramo posebno pozornost nameniti kritični infrastrukturi, ki je medsebojno povezana in predstavlja temelj vsakodnevnega delovanja. Posledično predstavlja tarčo groženj, napadov in nesreč, ki imajo lahko kaskadni učinek. Slednje pomeni, da določen dogodek ne vpliva zgolj na dotično infrastrukturo, temveč se širi tudi na ostale. Zaradi navedenega je ključno razumevanje kibernetskih in fizičnih groženj, delovanja in odziva mesta, soodvisnosti med kritičnimi infrastrukturami ter omogočanje hitre obnove kritične infrastrukture in mesta. V projektu Precinct smo na primeru Mestne občine Ljubljana identificirali medsebojno povezane lokalne in zasebne kritične infrastrukture. Lokalno kritično infrastrukturo, ki je bistvena za delovanje mesta in jo upravljajo mestne službe, predstavljajo energetski vodi (vodovod, plinovod, toplovod in kanalizacijsko omrežje), ceste ter javne površine. Poleg navedenih, so v projekt vključeni tudi deležniki, ki upravljajo mestni avtobusni promet, železniški promet, elektroenergetska omrežja in telekomunikacije (naslovna skica).

Odziv mesta na grožnje kritični infrastrukturi z uporabo modela S.A.R.A in koncepta odpornosti

Za zmanjšanje učinkov groženj, ki lahko povzročijo škodo vitalni kritični infrastrukturi, je pripravljenost mesta ključnega pomena. V okviru evropskega projekta Precinct bomo v živem laboratoriju Ljubljana implementirali in testirali različna tehnološka orodja, ki nam bodo omogočila preučevanje ranljivosti in soodvisnosti kritične infrastrukture ter nas usmerila k izboljšanju odziva za doseganje odpornosti le-te. Odpornost se nanaša na zmožnost odzivanja mesta in njegove bistvene lastnost, ki omogočajo soočenje z nesrečami in drugimi grožnjami. Zaradi raznolikosti groženj, specifičnih okoliščin ter različne razpoložljivosti naravnih in človeških virov je odziv mesta za doseganje odpornosti različen in mora biti prilagodljiv specifičnim razmeram. Ključna sposobnost odpornega mesta je hitro okrevanje in prilagoditev obstoječih ureditev in sistemov dani situaciji. Za doseganje robustnosti, iznajdljivosti in uspešnega nadaljnjega delovanja mesta mora biti mesto sposobno ohranjati vitalne funkcije, hkrati pa se prilagajati in razvijati v luči spreminjajočih se okoliščin (Seeliger in Turok, 2013). Z upoštevanjem koncepta odpornosti lahko po modelu S.A.R.A (skica zgoraj) odziv mesta razdelimo na štiri faze. Prva faza vključuje skeniranje področja delovanja z namenom, da se poiščejo in prednostno razvrstijo težave. Sledi analiza tveganj, ki pokaže naše ranljivosti. Tretja faza vključuje odziv mesta, ki lahko poteka v treh smereh:

1. prilagajanje
2. preoblikovanje
3. okrevanje

Zadnja, četrta faza pa predstavlja oceno oziroma analizo našega delovanja. Na podlagi pridobljenega vpogleda lahko mesto oblikuje odziv, se hitro prilagodi situaciji, preoblikuje delovanje, ublaži škodo ali hitro okreva. Na ta način lahko dosežemo odpornost kritične infrastrukture in zagotovimo neprekinjeno delovanje.

Zapis je bil v angleščini objavljen v 4. številki glasila projekta Precinct in je dostopen tukaj.