Nadaljujemo razvoj evropskega podatkovnega prostora v Ljubljani

Skupaj s partnerji smo v zadnjem tednu aprila v Zaragozi pregledali trenutno stanje projekta, odprte naloge in ključne izzive, ki jih moramo nasloviti za uspešen zaključek pilotne faze.

Na Mestni občini Ljubljana v okviru evropskega pilotnega projekta IPPCP – Platforma za ogljično nevtralna mesta nadaljujemo razvoj evropskega podatkovnega prostora za pametne skupnosti. Projekt, ki poteka v okviru programa Digitalna Evropa, se osredotoča na upravljanje podatkov s področij podnebja, energije, okolja in emisij. Pri projektu sodelujemo skupaj z Mestno občino Zaragoza, Politehnično univerzo v Madridu, podjetjem GeoSpatiumLab in podjetjem Envirodual.

V zadnjem tednu aprila smo se projektni partnerji srečali v Zaragozi na delovnem sestanku, namenjenem pregledu trenutnega stanja projekta in usklajevanju nadaljnjih korakov. Posebno pozornost smo namenili vprašanjem, ki so ključna za uspešno izvedbo pilotnih podatkovnih prostorov v Ljubljani in Zaragozi ter za doseganje zastavljenih ciljev projekta.

V prvi fazi projekta smo partnerji opredelili ključne potrebe, deležnike, podatkovne vire, osnovne arhitekturne rešitve in upravljavski okvir. V nadaljevanju pa je naše delo vse bolj usmerjeno v konkretno izvedbo: usklajevanje podatkovnih tokov, povezovanje obstoječih rešitev, preverjanje tehničnih komponent in pripravo pogojev za delovanje podatkovnega prostora.

V ljubljanskem pilotu nadgrajujemo obstoječe podatkovne in digitalne rešitve. Med ključnimi elementi so podatki, povezani z emisijskimi evidencami, energetskimi tokovi in okoljskimi kazalniki, ter povezovanje z rešitvami, kot je Energetsko-podnebni atlas.

Naš cilj je vzpostaviti okolje, v katerem bodo podatki bolje opisani, standardizirani, sledljivi in uporabni za nadaljnje analize. To je pomembno predvsem pri pripravi in vzdrževanju emisijskih inventarjev, kjer podatki prihajajo iz različnih virov in organizacij ter zahtevajo jasna pravila glede kakovosti, odgovornosti, dostopa in ponovne uporabe.

V praksi to pomeni, da postopno vzpostavljamo rešitve za:

• varno in nadzorovano izmenjavo podatkov,
• katalogizacijo in opis podatkovnih virov,
• upravljanje dostopov in uporabniških vlog,
• povezovanje odprtih in omejeno dostopnih podatkov,
• večjo sledljivost podatkovnih virov in metodologij,
• podporo analizam, vizualizacijam in poročanju.

Ker se projekt približuje zaključku, je naše trenutno delo usmerjeno predvsem v usklajevanje tehničnih in organizacijskih elementov, ki so potrebni za delovanje pilotnih podatkovnih prostorov. Skupaj s partnerji preverjamo, kako posamezne komponente delujejo v praksi, kako se povezujejo z obstoječimi mestnimi sistemi in kako zagotoviti dovolj stabilno rešitev za nadaljnjo uporabo.

Ob tem se zavedamo, da izzivi pri vzpostavljanju podatkovnega prostora niso samo tehnične narave. Enako pomembna so vprašanja upravljanja, razumevanja vlog posameznih deležnikov in vzpostavljanja zaupanja med organizacijami, ki podatke zagotavljajo, uporabljajo ali upravljajo.

Posebno pozornost namenjamo interoperabilnosti, varnosti, sledljivosti in ponovljivosti rešitev. To pomeni, da mora biti podatkovni prostor zasnovan tako, da ga bo mogoče dolgoročno vzdrževati, nadgrajevati in po potrebi povezovati z drugimi evropskimi podatkovnimi prostori.

Pri tem sledimo pristopu »učenje skozi izvedbo«. Ker se evropski podatkovni prostori za pametne skupnosti še razvijajo, številne rešitve preverjamo neposredno v pilotnem okolju. Zato skupaj s partnerji sproti prilagajamo tehnične in upravljavske pristope ter iščemo rešitve, ki bodo uporabne tudi po zaključku projekta.

Za Ljubljano je sodelovanje v pilotnem projektu pomembno tudi z vidika dolgoročnega razvoja mestnega upravljanja podatkov. Podnebni, energetski in okoljski podatki so ključni za načrtovanje ukrepov, spremljanje napredka in odločanje na podlagi dejanskega stanja.

Z vzpostavljanjem podatkovnega prostora krepimo zmogljivosti za bolj povezano, pregledno in standardizirano uporabo podatkov. Hkrati sodelujemo pri razvoju pristopov, ki so pomembni tudi na evropski ravni: kako omogočiti varno deljenje podatkov med organizacijami, kako ohraniti nadzor nad podatki pri njihovih virih in kako zagotoviti, da so podatki uporabni za različne javne politike.

Projekt IPPCP se bo zaključil konec avgusta 2026, pridobljene izkušnje pa bodo pomembna podlaga za nadaljnji razvoj podatkovnih prostorov v Ljubljani in za prenos znanja v druga evropska mesta.