Nova cena toplote v ogrevalnem letu 2025/2026

S 1. oktobrom 2025 se bo variabilni del cene toplote, ki je na računih uporabnikov izražen kot dobava toplote, povišal za 14,3 % oz. s 75,89 evrov za megavatno uro na 86,78 evrov za megavatno uro (brez DDV). S tem se bo variabilni del cene toplote vrnil na ceno, ki smo jo imeli skoraj vse leto 2024. Daljinsko ogrevanje v Ljubljani še naprej ostaja med najugodnejšimi sistemi daljinskega ogrevanja. Skupni letni strošek za ogrevanje povprečnega 2-sobnega stanovanja bo v novem ogrevalnem letu v primerjavi s preteklim višji za okoli 9,4 % oz. za okoli 57 evrov (povprečno 4,75 evrov na mesec) in bo znašal okoli 664 evrov (z vsemi dajatvami in DDV).

Čim nižja in stabilna cena ogrevanja

Iz spodnjega grafa je razvidno gibanje variabilnega dela cene toplote v Ljubljani za potrebe daljinskega ogrevanja, in sicer v obdobju zadnjih 4 let. Graf izkazuje, da je daljinska toplota, ki jo proizvaja Energetika Ljubljana, cenovno stabilen vir ogrevanja, brez večjih odstopanj od prikazanega obdobnega povprečja (na grafu prikazanega kot zelena črtkana črta), obenem pa je tudi precej nižja od cene toplote, ki jo je Vlada RS v času energetske krize določila kot zamejeno ceno (98,7 EUR/MWh).

Nova cena variabilnega dela cene toplote, ki stopa v veljavo s 1. 10. 2025, je enaka ceni, ki smo jo imeli v Ljubljani večino leta 2024. Letni strošek ogrevanja v ogrevalnem letu 2025/2026 bo v primerjavi z ogrevalnim letom 2024/2025 za povprečno 2-sobno stanovanje višji za 9,4 % oz. za okoli 57 evrov in bo znašal okoli 664 evrov z vsemi dajatvami in DDV.

Energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje pomembno prispeva h kakovosti zraka

Daljinsko ogrevanje v Ljubljani že desetletja pomembno prispeva k izboljševanju kakovosti zraka - danes je na vročevodni sistem priključena skoraj polovica (približno 61.000) vseh stanovanj v Ljubljani. Energetika Ljubljana si poleg zagotavljanja čim bolj ugodne in obenem stabilne cene toplote za uporabnike daljinskega ogrevanja zelo prizadeva tudi za razogljičenje proizvodnih virov in diverzifikacije energentov, kar pomeni izvajanje projektov, ki bodo omogočili ozelenjevanje proizvodnje energije – tako toplote za potrebe daljinskega ogrevanja kot elektrike za potrebe elektroenergetskega sistema.

Z novo plinsko-parno enoto (PPE-TOL) odločno pristopamo k zmanjševanju vplivov na okolje iz proizvodnih virov, saj z uporabo zemeljskega plina za kar 70 odstotkov zmanjšujemo uporabo premoga. V teku je aktivacija PPE-TOL, zaradi katere bomo do konca leta na Agencijo za energijo oddali potrebno dokumentacijo za stroškovno umestitev nove infrastrukture v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane.

V teku je tudi projekt povečanja uporabe lesnih sekancev kot domačega vira energije, s čimer bo Energetika Ljubljana še dodatno zmanjšala uporabo premoga ter s tem še dodatno zmanjšala CO2 izpuste in prispevala k zavezam o povečanju obnovljivih virov energije.

Samooskrbo z energenti bomo bistveno povečali tudi z načrtovano izgradnjo sežigalnice – TEO Ljubljana, to je novega energetskega objekta, v katerem bomo toploto in elektriko proizvajali iz domačega goriva iz tistega dela komunalnih odpadkov, ki jih ni več mogoče reciklirati ali drugače snovno izrabiti. V TEO Ljubljana bomo uporabili najboljšo možno tehnologijo in upoštevali najstrožja merila za varovanje zdravja ljudi in okolja, obenem pa omogočili stabilno in nižjo ceno toplote. Na ravni EU so sežigalnice sprejete kot ogljično nevtralen vir, zato je npr. toplota, proizvedena v celjski sežigalnici toliko nižja, ker ni obremenjena s stroškom CO2 kuponov. Trenutno potekajo aktivnosti za prijavo na razpis za podelitev koncesije. Energetika Ljubljana tako sledi k popolnem umiku premoga do leta 2030, povečevanju deleža OVE in samooskrbi z energenti, in sicer v razmerju: 30 % OVE (les), 30 % odpadki (gorljiva frakcija komunalnih odpadkov), 10 % OVE (sonce …) in 30% plin, kar pomeni, da bomo le toliko energetsko odvisni od uvoza. Navedeni projekti in zastavljeni cilji predstavljajo pomembne korake tudi v Misiji 100, to je v zavezi Mestne občine Ljubljane, da postane eno izmed 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.

Primerjava skupnih stroškov daljinskega ogrevanja v Sloveniji

Spodnji graf prikazuje primerjavo skupnih letnih stroškov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, na katerem je pri Ljubljani že upoštevana nova cena variabilnega dela cene toplote v ogrevalnem letu 2025/2026. Pri ostalih sistemih oz. mestih so v izračunu skupnih letnih stroškov upoštevani javno dostopni ceniki toplote z dne z dne 29. 9. 2025. Iz primerjave je razvidno, da je daljinsko ogrevanje v Ljubljani med cenovno najugodnejšimi.