Novo urejeno območje na Novih Žalah

Urejanje Novih Žal se je začelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jih je zasnoval akademik Marko Mušič, ki nad širitvijo bdi še danes. Celoten projekt širitve in nadgradnje se razvija postopoma, dolgoletno sodelovanje z istim avtorjem pa zagotavlja, da novi deli ne rušijo prvotnega koncepta.
Slog tega dela pokopališča je postmodernističen, prepleten z antičnimi, staroegipčanskimi in sodobnimi prvinami. Vključuje velika pokopna polja, žarne oaze ter objekte za klasične in žarne pokope. Polja so oblikovana kot strogo geometrijski nizi z odprtinami za žare, ki ustvarjajo ponavljajoč se vizualni ritem, ki simbolizira neskončnost in red. Zasnovana so tako, da naravna svetloba prodira skozi ozke reže in odprtine, svetloba v mračnih hodnikih pa ustvarja sakralno atmosfero in občutek prehoda med materialnim in duhovnim svetom. Globoki hodniki obiskovalcu omogočajo popolno osamitev in mir pred zunanjim svetom, kar je ključno za proces žalovanja.
Na območju so urejeni tudi parki spomina ter posebni elementi, kot so vodnjaki in zelene strukture. Najbolj prepoznaven kiparsko-arhitekturni element so plamenice. Njihova oblika posnema stilizirane bakle ali plamene, ki se dvigajo proti nebu. V starodavnih kulturah so takšni stebri povezovali zemljo z nebesnim svodom.
Monumentalni stebri spomina so izdelani iz unikatnega slovenskega kamna iz kamnoloma Hotavlje. Značilna rožnato-siva barva in bogata tekstura dajeta objektom organski, a hkrati večni značaj. Arhitekt je namenoma kombiniral grobo klesane, surove površine kamna z gladko poliranimi detajli, pri čemer grobi deli simbolizirajo minljivost in zemeljskost, polirani pa luč, očiščenje in spomin.

Direktorica javnega podjetja ŽALE d.o.o. Mojca Hucman je ob tej priložnosti spomnila, da Žale niso le pokopališče, ampak mnogo več. So prostor spomina, hvaležnosti in odpuščanja. »Z novim delom pokopališča tako ne pridobivamo le novih površin za pokope. Ustvarjamo nov prostor spomina, ki bo nekoč hranil zgodbe naših in prihodnjih generacij«, je povedala direktorica in dodala, da poseben pomen temu novemu delu daje arhitekturna zasnova akademika Marka Mušiča, ki tudi s tem projektom izkazuje občutljivost do prostora, njegovega pomena in človekovega dostojanstva. »Spoštovani gospod Mušič, iskrena hvala za vaš prispevek«, je povedala Mojca Hucman, ki se je ob tem zahvalila tudi vsem sodelavcem, še posebej pa županu Zoranu Jankoviću, ker razume pomen pokopališč za naše mesto, podpira njihov razvoj, urejenost in širitve.

Akademik Marko Mušič se je ob odprtju novega dela pokopališča zahvalil sodelavkam in sodelavcem Mestne občine Ljubljana in javnega podjetja ŽALE, ki so premišljeno zasnovali projekt ter skrbno vodili postopno širjenje pokopališča. »Predvsem sem pa dolžan izreči iskreno zahvalo našemu gospodu županu. Tako za zaupanje, vzpodbudo in podporo našemu skupnemu delu. Kot seveda za skrb, ki jo posveča naši Ljubljani. Kot je nekoč Sikst Peti razpadajoči, zatohli srednjeveški Rim vizionarsko preobrazil v Večno mesto, je tudi naš župan zanemarjeno, zaspano in vse bolj provincialno Ljubljano  vizionarsko preobrazil v prijetno, urejeno, lepo in privlačno, a tudi ambiciozno in sodobno, v širnem svetu spoštovano in občudovano prestolnico. Zato sebi in vsem nam želim, da z njegovim vizionarstvom še dolgo povzdiguje našo prelepo Ljubljano«, je izpostavil akademik Marko Mušič.

Župan Zoran Janković se je akademiku zahvalil za lepe besede, hkrati pa izpostavil izjemno delo akademika Marka Mušiča. »Glede tega, kar je akademik doslej naredil, si upam biti prerok bodočnosti. Imamo Plečnikove Žale, ki so svetovno priznan dosežek, v naslednjih 15. do 20. letih pa bomo imeli tudi Mušičeve Žale, ki bodo, v to sem prepričan, postavljene na isti piedestal kot so Plečnikove Žale«, je povedal župan in dodal, da je imel akademik Mušič vseh 20 let njunega sodelovanja izjemno vizijo.
Župan Zoran Janković je ob tem napovedal, da bo ta mesec objavljen razpis za ureditev Avenije Žale, ki bo povezala oba dela pokopališča in da se veseli nadaljnjega sodelovanja z akademikom. »Tisto, kar me najbolj veseli: akademik ima izjemen čut za estetiko, za vizijo bodočnosti. Tisto, kar nas čaka, je širitev Žal vse do Gramozne jame in to bi zadovoljilo potrebe, ki jih ima Ljubljana. To imamo zapisano tudi v viziji razvoja do leta 2045«, je povedal župan, ki je ob tem akademiku Marku Mušiču izrazil hvaležnost za vsak trenutek njunega sodelovanja.
Župan se je ob tem zahvalil tudi vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so sodelovali pri projektu, ter izvajalcem: »To, kar ima Ljubljana, pogreša ne samo Slovenija ampak cela Evropa. To je spoštljiv odnos med vsemi sodelavkami in sodelavci. Odkrit, zahteven, pravičen. Delati vsak dan nekaj dobrega za najlepše mesto. Najlepše je, ko doživiš, da živiš skupaj in spoštuješ vse različnosti. Ljudje se ne delimo po ničemer drugem, razen po eni točki: ali si dober ali pa nisi. In jaz sem prepričan, da je lahko Ljubljana v tem vzor celemu svetu«, je še zaključil župan.