Odlično sodelovanje Dunaja in Ljubljane

Ljubljano in Dunaj povezuje dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Prvi sporazum o sodelovanju je bil podpisan že leta 1999, nato pa večkrat obnovljen. Nazadnje smo ga obnovili 29. julija 2026, ko sta sporazum o nadaljnjem sodelovanju med mestoma podpisala župana Zoran Janković in dr. Michael Ludwig.
Na Mestni občini Ljubljana smo ponosni, da odnosi med mestoma ves čas županovanja dr. Michaela Häupla in njegovega naslednika dr. Michaela Ludwiga razvijajo in nadgrajujejo v korist prebivalcev obeh mest.
Župan Zoran Janković se je ob tej priložnosti zahvalil dr. Ludwigu, ker je Dunaj vedno pripravljen sodelovati z Ljubljano. Dodal je, da je Dunaj zgled Ljubljani, pri čemer je posebej izpostavil skrb za prebivalce in socialno solidarnost. Župan in deželni glavar Dunaja dr. Michael Ludwig pa je med drugim poudaril, da je za uspešen razvoj mesta pomembna tudi kontinuiteta vodenja.
Oba župana sta posebej poudarila, da dolgoletno prijateljstvo med Ljubljano in Dunajem predstavlja pomemben temelj za razvoj odpornih, trajnostnih in ljudem prijaznih mest.

V okviru obiska je potekala okrogla miza Ljubljana – Dunaj: mesto prihodnosti, na kateri so strokovnjaki iz obeh mest govorili o dostopnih stanovanjih, trajnostni mobilnosti in zagotavljanju visoke kakovosti življenja.
O zagotavljanju dostopnih stanovanj sta govorila vodja referata za stanovanjsko politiko in spodbujanje stanovanjske gradnje na Dunaju Kurt Hofstetter ter nekdanji direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL Sašo Rink, o pomenu trajnostne mobilnosti generalna direktorica Wiener Linien Alexandra Reinagl, direktor javnega podjetja LPP dr. Rok Vihar in vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL Maja Žitnik, izzivom na področju varovanja okolja pa sta se posvetila Thomas Eberhard, vodja ekipe za podnebna vprašanja v Uradu direktorja mestne uprave Dunaja ter vodja Oddelka za varstvo okolja MOL Nataša Jazbinšek Seršen. Pri vseh treh temah je sodeloval tudi podžupan doc. Rok Žnidaršič.

Glede zagotavljanja mestnih stanovanj je nekdanji direktor Stanovanjskega sklada MOL Sašo Rink izpostavil, da ima Dunaj več možnosti na zakonodajnem področju, kar pomeni, da so lahko bolj prilagodljivi. Podžupan doc. Rok Žnidaršič je izpostavil urejanje nekoč degradiranih območij z novimi stanovanji, gospodarsko javno infrastrukturo in javnim prometom. Napovedal je objavo javnega natečaja za arhitekturno rešitev za novo sosesko v Stanežičah, kamor se bo selila tudi remiza javnega podjetja LPP. Nova soseska v Stanežičah sicer predstavlja največji stanovanjski projekt v Sloveniji, pri načrtovanju katerega sodelujeta obe mesti.
Sogovorniki so kot primer uspešnega prenosa znanja med mestoma izpostavili tudi prva mestna stanovanja za sobivanje starejših v Ljubljani, ki smo jih uredili v soseski Litijska-Pesarska.
Tako kot na področju zagotavljanja dostopnih stanovanj, je Dunaj zgled Ljubljani tudi glede urejanja javnega potniškega prometa. Direktor LPP dr. Rok Vihar je izpostavil zavezo, da bomo v  Ljubljani do konca leta 2030 zagotovili ogljično nevtralno floto mestnih avtobusov, načrtujemo tudi vzpostavitev rumenih pasov na glavnih vpadnicah in večjo zmogljivost prevoza potnikov.
Udeleženci okrogle mize so govorili še o prilagajanju mest podnebnim spremembam, zmanjševanju emisij in načelih krožnega gospodarstva. Strokovnjaki iz Dunaja so predstavili proces posodabljanja podnebne strategije, ki temelji na treh stebrih: varstvu podnebja, prilagajanju na podnebne spremembe in krožnem gospodarstvu.