Objavljeno:
Odločitev za presejalne programe je odločitev za zdravje
Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je priložnost, da ponovno opozorimo na pomen preventive. Letošnja osrednja tema so presejalni programi, ki predstavljajo enega izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti zaradi raka.
Brezplačni nacionalni presejalni programi
V Sloveniji že vrsto let delujejo trije nacionalni presejalni programi: SVIT, ZORA in DORA.
SVIT je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, ZORA odkrivanju predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, DORA pa zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Skupno jim je, da so organizirani na nacionalni ravni, strokovno vodeni in za vključene posameznice in posameznike brezplačni.
V različnih fazah nastajanja so tudi drugi presejalni programi, to so PETER (presejanje za raka prostate), LUKA (presejanje za pljučnega raka), TOGAS pa je projekt, katerega del so pilotne raziskave za presejanje na okužbo s Helicobacter pylori, ki povzroča raka želodca.
Presejalni programi temeljijo na preprostem načelu: bolezen je lažje uspešno zdraviti, če jo odkrijemo zgodaj. V številnih primerih lahko s pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb razvoj bolezni celo preprečimo. Prav zato imajo države, ki dosegajo visoko udeležbo v presejalnih programih, bistveno boljše rezultate pri obvladovanju nekaterih vrst raka. V Sloveniji se vabila v presejalne programe pošiljajo ciljnim starostnim skupinam prebivalstva, ki so odvisne od posameznega programa.
Še je prostor za izboljšave
Na področju zdravega življenjskega sloga se lahko pohvalimo z marsičem; številni ljudje se v službo vsakodnevno vozijo s kolesom, okoliški hribi so vsak konec tedna polni, udeležba v aktivnih počitnicah je vse prej kot redka. Prav tako je v primerjavi s Slovenijo v povprečju manj primerov srčne in možganske kapi ter manj prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni in zaradi povišanega krvnega tlaka.
Na drugi strani podatki kažejo, da je pri udeležbi v presejalnih programih na območju MOL še prostor za izboljšave: presejanost v programih DORA in ZORA je dobrih 72 odstotkov, v programu SVIT pa zgolj dobrih 63 odstotkov, pri čemer se te vrednosti gibajo pod slovenskim povprečjem. Razlogi za neodzivnost na vabilo so različni – od pomanjkanja časa in strahu pred samim postopkom, do občutka, da pregled ni nujen, če nimamo težav.
Preventivno delovanje je najboljša kurativa v številnih primerih, predvsem pa je ključnega pomena pri raku. Zanj je namreč značilno, da se simptomi pogosto pojavijo šele v poznejših fazah bolezni, takrat pa je zdravljenje zahtevnejše, bolj nelagodno in težje uspešno.
Odzovimo se vabilu na presejalne programe
Svetovni dan zdravja je priložnost za preprost, a pomemben opomnik: če prejmemo vabilo v presejalni program, se nanj odzovimo. Neudobje ob vabilu in odpor do pregleda sta pogosta, vendar naj nas ne ustavita. Marsikaj postane manj strašljivo, ko vemo, kaj pričakovati, to pa lahko preverimo na kontaktnih telefonskih številkah posameznih programov, na njihovih spletnih straneh ali v informativnih zloženkah.
Vsak dan sprejmemo nešteto odločitev. Trudimo se, da so te odločitve dobre in da sami sebi omogočamo čim višjo kakovost življenja. Tako namesto dvigala izberemo stopnice, četudi le za navzdol; namesto cele čokolade vzamemo eno vrstico; namesto sokov za žejo pijmo vodo. Ne gre za odrekanje vsemu prijetnemu, gre za izbiranje, kdaj in koliko si privoščimo. Ne gre za odsotnost neudobja ali strahu, gre za skrb zase na dolgi rok. Predvsem pa ne gre za popolne odločitve, temveč za vsakodnevne drobne izbire.
Odločitev za sodelovanje v presejalnem programu je v resnici zgolj to – še ena izmed odločitev za lastno zdravje. Preventiva ostaja ena najmočnejših oblik skrbi zase, presejalni programi pa so eden od njenih najpomembnejših stebrov. Na vse dejavnike lastnega zdravja nimamo vpliva; izkoristimo tiste, na katere ga imamo.
