sreda, 24. januar 2024
Odstranili bomo bolna drevesa v parku Tivoli
V tednu od 22. do 26. januarja 2024 bomo v parku Tivoli odstranili 5 divjih kostanjev in 1 mandžurski javor. Na obodu debla ali na glavnih vrhovih omenjenih dreves, ki jih opazujemo že nekaj let, so prisotni trosnjaki gliv, ki razkrajajo les, zato obstaja povečana nevarnost za odlom večjih delov drevesa ali padec celotnega drevesa.
Trosnjaki gliv na divjih kostanjih (foto: arhiv JP VOKA SNAGA)
Obstaja verjetnost, da je tekom let zaradi razkrojnih procesov v deblu divjih kostanjev nastala votlina. Takšne votline so življenjski prostor ličink zavarovane vrste hrošča zahodnega puščavnika. Za njegovo dolgoročno ohranjanje na območju krajinskega parka se ohranja stara votla drevesa. V primeru, ko je treba stara votla drevesa posekati, te pregleda strokovnjak za hrošče z Nacionalnega inštituta za biologijo. V kolikor ugotovi, da so v deblu ličinke hrošča zahodnega puščavnika, se deblo premesti na enega izmed za to določenih mest v krajinskem parku – pod vrhom Šišenskega hriba in pod robom gozda v parku Tivoli (ob t.i. sankališču). V delno zakopanih deblih, v katerih se nahaja lesni mulj, se ličinkam omogoči, da nadaljujejo svoj razvoj v odrasle živali. Razvoj ličink poteka nekaj let. Kot hrošči pa živijo le nekaj tednov in v tem času poskrbijo za nadaljevanje svoje vrste.
Hrošč zahodni puščavnik (Osmoderma eremita) si za svoje domovanje izbira votla debla listavcev (foto: Al Vrezec)
Delno zakopana debla na Šišenskem hribu. V njihovi notranjosti se nahaja lesni mulj, kjer se razvijajo ličinke zahodnega puščavnika (foto: arhiv JP VOKA SNAGA)
